Septembra 1995 je časnik Washington Post objavil pismo z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost, manifest, ki je bilo podpisano s kratico F. C. (Freedom Club oziroma »klub svobode«). Kot se je kmalu izkazalo, je bil njegov avtor Ted Kaczynski, ki so ga v ZDA poznali pod nazivom Unabomber – genialni matematik, ki je pri 27 letih opustil obetavno akademsko kariero, se preselil v kočo sredi divjine in od leta 1978 izvedel celo vrsto bombnih napadov, s katerimi je želel opozoriti na škodo, ki jo moderne tehnologije povzročajo človeštvu in naravi. Omenjeno besedilo in predvsem v njem zapisane ideje, ki v času vzpona umetne inteligence odmevajo na povsem nov način, je zdaj ponudilo izhodišče za predstavo Manifest, ki jo bodo v Gledališču Glej nocoj ob 20. uri premierno uprizorili v koprodukciji s Slovenskim mladinskim gledališčem; nastala je v režiji Tatjane Peršuh.
Avtor osnovnega besedila in dramaturg predstave Boštjan Narat je izhajal tako iz življenjske zgodbe Kaczynskega kot vsebine njegovega manifesta, vendar poudarja, da ne gre za biografsko predstavo. »Prvotna predloga je bila zgolj temelj za kolektivni avtorski proces, v katerem smo med drugim v besedilo vključili tudi nekaj klasikov svetovne literature, kot so Dostojevski, Brecht ali Kundera, pomagali pa smo si tudi z orodji umetne inteligence – kar se nam je zdelo v kontekstu predstave, ki govori o pasteh tehnologije, ki nam vse bolj uhaja izpod nadzora, hkrati primerno in ironično.«
Prostor javnega razmisleka
Kot pravi direktorica Mladinskega Inga Remeta, se je režiserka z zamislijo za ta projekt že pred časom obrnila na Gledališče Glej, kjer so se nato odločili, da ga pripravijo v koprodukciji z Mladinskim. »Na manifest Kaczynskega sem po naključju naletela pred leti in pretreslo me je, kako natančno je že takrat napovedal našo sedanjo realnost,« se spominja Tatjana Peršuh. »Menila sem, da bi morali o tem javno razmisliti skozi umetniško formo gledališča.«
Uprizoritev je nastajala dve leti, lotili pa so se je izrazito raziskovalno; med poglabljanjem v življenje in delo Kaczynskega so pripravili tudi več javnih pogovorov z različnimi strokovnjaki, med drugim z ameriškim filozofom tehnologije Davidom Skrbino, ki si je dopisoval s Kazcynskim, sodeloval pa tudi pri objavi njegovih knjig. Nastopata Željko Hrs in Vito Weis, ki pojasnjujeta, da želi predstava spodbuditi razmislek o tem, kaj nas obdaja in kaj danes pomeni biti človek; družbo jima delata pozavnista Črt Pačnik in Lenart Maček (ta inštrument je igral tudi Kaczynski), scenografija, ki jo je zasnoval Damir Leventić, pa ponuja dokumentarni posnetek koče, v kateri je živel avtor manifesta. Kostume je oblikovala Dajana Ljubičić, svetlobo David Orešič, video pa je ustvarila Pila Rusjan.
