Eden najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih dramatikov in režiserjev Robert Icke je v svoji igri Zdravnica (2019) naslovil tako zagate poklicne etike v okolju, kjer »vsako mnenje šteje«, kot tudi širša vprašanja identitete, nazorskih prepričanj ter javnega mnenja. »Vsekakor je to igra, ki je več kakor primerna, da z njo zaokrožimo za nas prelomno sezono v novih prostorih,« meni Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana. »Odpira namreč tematike, o katerih je danes nujno govoriti, kot so recimo identitetne politike, predsodki do različnih družbenih skupin, tudi lahkotnost napadov ter poseganja v svobodo drugega, ki je prek družbenih omrežij vse bolj prisotna. Vendar predstava noče poučevati ali dajati odgovorov, temveč pusti gledalca z vprašanji, ki si jih bo moral razjasniti sam.«

Gre za vznemirljivo politično in družbenokritično dramo, katere aktualnost je
skoraj srhljiva.

Martin Kušej, režiser

Prvo slovensko uprizoritev tega besedila režira Martin Kušej, ugledni avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, ki je na naših odrih nazadnje delal pred skoraj dvema desetletjema (prav v ljubljanski Drami je zrežiral Labichev Šparovček), sicer pa je v zadnjem času deloval predvsem kot gledališki ravnatelj, bil je namreč direktor münchenskega Residenztheatra (2011–2019), zatem pa je do lani vodil še osrednjo avstrijsko gledališko hišo, Burgtheater na Dunaju. Kot pravi, se ob vrnitvi v vlogo režiserja počuti izvrstno, tudi »ekipa je odlična«, igro Zdravnica pa vidi kot »vznemirljivo politično in družbenokritično dramo«, katere aktualnost je skoraj srhljiva. Premiera predstave bo v četrtek, 17. aprila, ob 20. uri na velikem odru.

Poigravanje z identitetami

Robert Icke je Zdravnico pravzaprav napisal kot neke vrste avtorsko priredbo komedije Profesor Bernhardi (1912) avstrijskega dramatika Arthurja Schnitzlerja, s katero si sicer deli osnovni zaplet, a jo obenem predeluje v (in za) današnji čas. Protagonistka drame je ugledna zdravnica Ruth Wolff (Nataša Barbara Gračner), vodja klinike, na katero se po slabo opravljenem abortusu zateče dekle, ki se ne zaveda, da umira. Ker želi nesrečnici omogočiti mirno smrt, Ruth zavrne obisk duhovnika, ki ga k dekletu brez dogovora z bolnišnico pošljejo njeni starši, s tem pa vzbudi bes katoliške cerkve in škandal se razraste v medijski oziroma javni linč, ki njeno strokovno odločitev postavlja pod vprašaj. V vrtincu verskih in političnih prepričanj, identitet ter interesov meja med zasebnim in javnim počasi izginja, Ruth pa se znajde na točki preloma …

»Z besedilom sem se spopadla precej analitično, saj se Icke v njem močno poigrava z identitetami, zlasti spolnimi, predvideva tudi zasedbo, ki se po spolu ali barvi kože ne sklada z liki – za nekatere naj bi gledalec njihovo identiteto ugotovil šele sčasoma, kar pa seveda v angleščini deluje drugače kakor v slovenščini,« pojasnjuje prevajalka Tina Mahkota. »Zato mi je prevajanje ponudilo nemalo izzivov in zagatnih odločitev, a tudi užitkov.« Kot pristavlja dramaturginja Diana Koloini, imamo v Zdravnici opraviti z »dramo sveta«, ki skozi neki dogodek spregovori o širši družbi ter izrisuje »niz akutnih težav našega časa«, ki ni omejen zgolj na spopad med strokovno presojo in »malovrednimi predsodki«.

V predstavi, ki je pravzaprav nekakšen »pasijon glavne junakinje«, kot je omenil Kušej, bodo nastopili tudi Timon Šturbej, Bojan Emeršič, Uroš Fürst, Saša Mihelčič, Saša Tabaković, Tina Vrbnjak, Marko Mandić in Maša Derganc ter gosta Irena Yebuah Tiran in Aleš Valič. Scenografijo je zasnovala Jessica Rockstroh, kostumografijo Ana Savić Gecan, skladatelj je bil Aki Traar, lektorica Tatjana Stanič, svetlobo je oblikoval Stefan Pfeistlinger, masko pa Julija Gongina

Priporočamo