Ruski pisatelj in dramatik Jevgenij Švarc (1896–1958), sopotnik zgodovinskih avantgard in – četudi širše morda manj znan od nekaterih sodobnikov – tudi eden najbolj zanimivih sovjetskih avtorjev prve polovice 20. stoletja, je bil oster kritik avtokratskega režima Sovjetske zveze, kar je tudi razlog, da je njegova politična satira Zmaj (1944) kljub pravljični »preobleki« takoj po krstni izvedbi končala na seznamu prepovedanih del in bila ponovno uprizorjena šele desetletje po Stalinovi smrti. Na veliki oder Mestnega gledališča ljubljanskega prihaja to besedilo v nekoliko predelani različici – v priredbi režiserke Nele Vitošević in dramaturginje Nine Kuclar Stiković, ki je nastala na osnovi malce posodobljene verzije ameriškega prevajalca Laurencea Senelicka (prevajal je Boštjan Gorenc). Premiera bo v četrtek, 27. novembra, ob 20. uri.
»Gre za igro, ki skozi bajko in satiro izrisuje to, kar se v resnici dogaja skozi vso zgodovino – in tudi danes,« ugotavlja Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja MGL. »Za izbiro tega besedila je zaslužna predvsem režiserka, ki je skupaj z dramaturginjo nato tudi pripravila priredbo, ki izpostavi prepoznavne arhetipe, a hkrati neposredno naslovi teme totalitarizma, enoumja, nasilja in zatiranja drugačnosti, kot jih vse bolj občutimo v sodobnosti.« Zgodba je vsaj na površini preprosta: v mesto, ki mu že stoletja tiransko vlada zlobni ter devic lačni zmaj, pride vitez, ki se nameri zmaja ubiti – toda tako župan kot prebivalci ga želijo od tega odvrniti. Ko se junak nazadnje vseeno znebi nadloge, pa se ne spremeni nič, le na položaj trinoga se zavihti župan. Švarc ironično ter sarkastično, s pomočjo metafor in absurdnega humorja, obravnava totalitarne metode vladanja – kritizira pa tudi apatičnost ljudstva, ki ni le vdano v nemilo usodo, temveč je hkrati nezmožno misliti ali sprejeti spremembe.
Osvoboditev kot iluzija
»Besedilo v komičnem tonu prepleta kritiko oblasti, mitologijo in pravljico, zaradi te hibridnosti pa je bil kar velik izziv poiskati pravo odrsko obliko,« pravi dramaturginja Nina Kuclar Stiković. »Sva se pa odločili, da se v priredbi nasloniva predvsem na univerzalne motive in interpretativno zgostiva tudi vprašanje položaja ženske; pri tem smo se trudili ohraniti komičen naboj predloge.« Režiserka, ki je v MGL že uspešno postavila Ibsenovo Noro, Zmaja vidi predvsem kot ostro prispodobo iluzije osvoboditve in vztrajnosti totalitarne represije. »Danes postajajo politične elite vse bolj zatiralske in krvoločne, česar niti ne prikrivajo več. Vprašanje je torej, ali je sprememba družbe sploh še mogoča – in kaj bi, poleg poguma, zanjo potrebovali.«
Scenografijo je zasnoval Igor Vasiljev, kostumografijo Jelena Proković, avtor glasbe pa je Val Fürst. Nastopili bodo Sebastian Cavazza, Filip Samobor, Mojca Funkl, Ajda Smrekar, Uroš Smolej, Tjaša Železnik, Matevž Sluga in drugi.
