V Prešernovem gledališču Kranj so že začeli priprave na 54. Teden slovenske drame: tradicionalni festival domače dramatike ter uprizoritev, nastalih po slovenskih dramskih predlogah, se bo namreč kot že običajno začel 27. marca, na svetovni dan gledališča, znan je izbor letošnjih predstav, ki ga je oblikovala selektorica Alja Predan (v tej vlogi bo ostala še eno leto), bolj kot ne so določene tudi vsebine dodatnega programa, ki bo sestavljen iz delavnic, strokovnih srečanj in bralnih uprizoritev. »Mislim, da je pred nami nadvse močan festival z izjemnimi predstavami ter zanimivim, poglobljenim spremnim programom,« ugotavlja direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak. »Na njem pa bomo krepili tudi mednarodna sodelovanja in projekte, ki podpirajo razvoj slovenske dramatike.«

Leto brez Cankarja

Dramaturginja in teatrologinja Alja Predan si je kot selektorica ogledala 66 predstav, ki so v preteklem letu nastale na osnovi slovenskih besedil, od tega pet v tujini (med drugim tudi v novem poklicnem dvojezičnem gledališču Teater Rampa v Celovcu, ki je začelo delovati jeseni 2022 in je s predstavo Realisti uvrščeno v spremljevalni program), pri tem pa opazila, da je šlo za »leto brez Cankarja«, saj slovenska in tuja gledališča niso uprizorila niti enega njegovega besedila, kar se zgodi le poredko. »Tudi sicer pa je dejstvo, da slovenska dramatika v klasičnem pomenu besede izginja z naših odrov,« je še poudarila. Število uprizoritev po domačih besedilih sicer ostaja bolj ali manj enako, toda med njimi je vse manj takih, ki bi temeljile na dramskih predlogah; teh je manj kot četrtina. »Vse drugo so avtorski projekti, priredbe, dramatizacije, kompilacije ter različni drugi skupinski dosežki tako imenovanega snovalnega gledališča, ki se je pri nas izrazito razširilo.«

Kot dodaja selektorica, je šlo v vsebinskem smislu za »leto Antigone«, saj si je ogledala kar štiri, od tega dve Dominika Smoleta, eno po motivih Sofokleja in Žižka ter še en tematski performans na isti motiv. »Morda lahko iz tega idealistično sklepamo, da gledališča pač problematizirajo večne dileme in protislovja ter jih umeščajo v širši družbeni kontekst, danes zaznamovan z vseprisotnimi vojnami in drugimi okrutnostmi. Ali drugače rečeno: upam, da gledališke repertoarje vendarle kreirajo umetniški vodje gledališč, režiserji in režiserke, ne pa zavod za šolstvo z izbiro obveznega maturitetnega branja.«

Druga pomembna tematska os letošnjega izbora pa je pogled v čas druge svetovne vojne, čas upora proti okupatorjem in usodnih odločitev; kar tri tekmovalne uprizoritve se neposredno ukvarjajo s to temo, posredno pa pravzaprav vseh sedem. »Pogled mladih ustvarjalcev na ta čas je poglobljen, pretehtan, neizprosen in z jasnim sporočilom: spoštujemo preteklost, črpamo iz zgodovine in hočemo prihodnost,« še ugotavlja Alja Predan. V tekmovalnem programu so tudi tokrat pretežno uprizoritve iz javnih gledaliških hiš, razlog za to pa je po njenih besedah dobro znan: finančna in produkcijska podhranjenost neodvisnih producentov. »Predstave v tekmovalnem programu so sicer v vsebinskem in uprizoritvenem smislu tiste, ki skozi najbolj sodoben ter hkrati domišljen gledališki izraz govorijo o bistvenih družbenih rečeh našega časa, njihova izpovedna, estetska in idejna razsežnost pa priča o izjemni zrelosti najmlajše in zgodnje srednje generacije slovenskih ustvarjalk in ustvarjalcev.«

Izrazito razvejan program

Program je zasnovala v treh sklopih: sedem uprizoritev je uvrstila v tekmovalni program, pet v spremljevalni program, dodala pa je še program za mlade, v katerem so tri predstave – koprodukcija Bajke in povesti o Gorjancih, ki jo je po motivih dela Janeza Trdine zrežirala Maruša Kink, avtorski projekt Alma v režiji Darke Erdelji (Lutkovno gledališče Maribor) in pa igra Pesem ptic v drevesnih krošnjah, s katero je bil Jaka Smerkolj Simoneti lani nominiran za nagrado za mladega dramatika, v koprodukciji AGRFT in Prešernovega gledališča Kranj pa jo je zrežiral Ivan Loboda. Dodala pa je še ekskluzivni dogodek – uprizoritev Sofoklejeve in Žižkove Antigone v Residenztheatru iz Münchna, ki jo je režirala Mateja Koležnik. »Ker gledališče predstavo oglašuje kot Sofoklejevo Antigono, je po festivalskem pravilniku nisem mogla uvrstiti v tekmovalni program, pa četudi je Žižkov delež v predlogi enakovreden,« pojasnjuje. Ogled predstave v Münchnu bodo organizirali v začetku marca.

Poleg predstav bodo seveda festival zaznamovale še številne druge vsebine. Kot je povedal Jure Novak, bodo med drugim pripravili tri delavnice, posvečene prevajanju, kritiki in dramskemu pisanju, bogat strokovni program v sodelovanju z domačimi in mednarodnimi združenji ter stanovskimi organizacijami (tu se bodo zvrstili različni simpoziji, pogovori in okrogle mize), dva dneva nominirancev v Ljubljani, bralne uprizoritve študentov v Kranju ...

Za delo je poprijela tudi strokovna žirija za podelitev nagrade Slavka Gruma ter nagrade za mladega dramatika 2024, ki jo tokrat sestavljajo Rok Andres, Jakob Ribič in Miriam Kičinová. Na natečaj za novo slovensko dramsko besedilo je prispelo 24 besedil, devet pa se jih poteguje za nagrado za mladega dramatika; nominiranci za obe nagradi bodo sicer znani februarja, podelili pa ju bodo, kot je že v navadi, na sklepni slovesnosti festivala. Znana je tudi strokovna žirija, ki bo odločala o Šeligovi nagradi za najboljšo predstavo, igralskih nagradah in nagradi za poseben dosežek; sestavljali jo bodo Pia Brezavšček, Karpo Godina in Mirna Rustemović.