Regionalni gledališki festival Ruta se bo med 29. januarjem in 3. februarjem 2025 ponovno vrnil v Mestno gledališče ljubljansko, kjer se bo v šestih zaporednih večerih zvrstilo osem predstav: ena iz vsakega od sodelujočih gostujočih gledališč z območja nekdanje skupne države in pa tri uprizoritve gostiteljev. Ravno z domačo predstavo Kazimir in Karolina, ki jo je po znameniti drami Ödöna von Horvátha v začetku sezone na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega zrežirala Nina Rajić Kranjac, se bo festival prihodnjo sredo tudi odprl.
Dogovor o sodelovanju, poimenovan Regionalna unija teatrov (ali s kratico Ruta), je leta 2019 sklenilo šest mestnih gledališč iz šestih republik nekdanje Jugoslavije – poleg Mestnega gledališča ljubljanskega so bila to še Beograjsko dramsko gledališče, Dramski teatar Skopje, sarajevski Kamerni teatar 55, gledališče Ulysses, ki deluje na Brionih in v Zagrebu, in Mestno gledališče Podgorica (ki ga je lani zamenjal Center za kulturo Tivat). Za zdaj najneposrednejši izraz tega povezovanja, ki sicer meri tudi na druge oblike sodelovanja, je prav uspešen »potujoči festival«, ki vsako sezono obišče vseh šest gledališč in predstavi njihove izbrane uprizoritve na odrih od Beograda in Ljubljane prek Sarajeva do Brionov in Skopja. V Ljubljani se je festival Ruta v samo nekaj letih uveljavil kot eden bolj pričakovanih gledaliških dogodkov, katerega predstave so praviloma razprodane; sodelujoča gledališča sicer v času festivalov gostijo približno 300 gledaliških ustvarjalcev, od igralcev pa do članov tehničnih ekip, med katerimi se spletajo tudi različne profesionalne in prijateljske vezi.
Več slovenskih režiserk
Poleg že omenjene uvodne predstave Kazimir in Karolina se bodo v letošnji ljubljanski izdaji Rute zvrstile še Ionescova Plešasta pevka, ki je v režiji Jagoša Markovića nastala v produkciji Centra za kulturo Tivat, trpka komedija Borisa Lalića Mirna Bosna, ki jo je v Kamernem teatru 55 iz Sarajeva zrežiral Saša Peševski, Drame princes Elfriede Jelinek v izvedbi Dramskega teatra Skopje, ki jih je zrežirala mlada slovenska režiserka Živa Bizovičar, Švejk Jaroslava Haška, kot ga je v Beograjskem dramskem gledališču pripravil režiser Veljko Mićunović, in dokumentarna predstava Punce, ki jo je skupaj s kolektivom Igralke zasnovala režiserka Tjaša Črnigoj kot neke vrste nadaljevanje performativnega predavanja Spolna vzgoja II: Borba, premierno pa je bila uprizorjena v HNK Ivana pl. Zajca na Reki.
Nabor teh šestih predstav bosta v okviru festivala dopolnili še dve priljubljeni produkciji gostiteljev z Male scene, in sicer Teci, Maša, teci, ki jo je po drami Dragice Potočnjak režirala Nina Šorak, ter komedija Arzenik in stare čipke Josepha Kesselringa v režiji Nine Ramšak Marković. Festivalskim uprizoritvam na velikem odru bodo kakor že običajno sledili pogovori z ustvarjalci, ki jih bo vodila hišna dramaturginja Petra Pogorevc; prav tako se bo gledališče vsak večer odprlo več kot uro pred predstavo, da bodo imeli obiskovalci priložnost za sproščeno druženje in klepet.
