V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so predstavili nedavno pridobitev tamkajšnje Rokopisne zbirke, obsežno rokopisno zapuščino glasbenika, kantavtorja, kulturnega delavca in aktivista Marka Breclja (1951–2022). Ta obsega razne fotografije in osebne dokumente, pa korespondenco, rokopise in tipkopise pesmi, proznih del ter kolumn, a tudi plakate ter drugo gradivo, povezano z Brecljevim literarnim ali družbenopolitičnim delovanjem. »Marko Brecelj se ni nikdar pustil institucionalizirati in kanonizirati, vseeno pa smo veseli, da so ti materiali postali del naše zbirke, saj gre za pomemben del slovenske kulturne zgodovine,« poudarja skrbnik Rokopisne zbirke NUK Marijan Rupert.
»Večinoma gre za rokopisno gradivo, denimo iz njegove mladosti, a tudi iz poznejših let, kakor so nekateri njegovi dnevniki, pa ročno zapisane pesmi v več različicah, pisma in različni predmeti, kot je recimo tako imenovani palmodar, ironično poimenovan stenski koledar, ki smo ga izdali za leto 2016,« je pojasnila Arijana Brecelj, Brecljeva življenjska sopotnica in tesna sodelavka. »Težko se mi je bilo ločiti od te zapuščine – malce tudi zato, ker ne vem, kakšen odnos je imel do nekaterih od teh zapisov, kot denimo do svojih dnevnikov iz osnovne šole, saj o njih ni govoril. Določenih svojih glasbenih posnetkov recimo ni želel izdati, ker z njimi ni bil zadovoljen, in zanje ni hotel niti slišati – mogoče je kaj takšnega vmes tudi tu.« Opozorila je, da je veliko Brecljevih zapisov tudi na spletu (na strani dodogovor.org), zapuščina pa obsega še marsikaj: »Imamo tudi hlev s tremi fički rdeče, bele in modre barve, ki jih je včasih uporabljal za svoje nastope; tovrstnih rekvizitov je sicer še več, vendar seveda ne spadajo sem.«
Nastaja tudi knjižna izdaja
Kot pravi, se zaveda, da se neke vrste kanonizaciji Breclja ne bo mogoče izogniti, da pa se bo potrudila, da bo ta čim bolj ustrezala Brecljevi resnični podobi. »Ne smemo pozabiti, da ni bil le umetnik, glasbenik ter kantavtor, ampak tudi politik z močnimi, za marsikoga tudi neprijetnimi stališči, ki se je vztrajno boril proti plehkosti, militarizaciji in splošnemu razčlovečenju družbe.« Na nekaj nepozabnih Brecljevih javnih intervencij je spomnil Andraž Gombač, ki je obenem menil, da je dobro, da je zapuščina prišla pod okrilje NUK, saj bo primerno hranjena in hkrati tudi na voljo za nadaljnje raziskovanje. »Gre za pomemben korak k temu, da Marko Brecelj v slovenski kulturi dobi mesto, ki si ga zasluži.«
Založba Mladinska knjiga pa pripravlja izid Brecljevih literarnih del iz nedavno predane zapuščine. »O knjižni izdaji njegovih besedil smo se z njim dogovarjali že, ko je bil še živ, vsekakor pa naloga, da prenesemo vso širino njegovega duha med platnice, ne bo ravno lahka,« razmišlja Andrej Ilc, glavni urednik leposlovja pri omenjeni založbi. Kot urednik bo pri izdaji med drugimi sodeloval Primož Vitez, profesor in glasbenik, ki je s skupino Bossa de Novo izvajal tudi Brecljeve pesmi in je pregledal že precejšen del zapuščine. »Ti papirji, dokumenti in fotografije nam omogočajo stik z izjemno osebo, ki jo zaznamujejo hitrost in ostrina misli, hkrati pa neobremenjenost s tem, kaj si bodo o njej mislili drugi,« je ugotovil.
