Letošnja govornica na podelitvi Prešernovih nagrad je bila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac. Seveda se v govoru ni mogla ogniti pobudi stranke SDS, da se razpiše referendum o dodatkih k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. »Rušenje, ki smo mu v teh dneh bili priča, je nespodobno, odvratno darilo slovenskim umetnikom in umetnicam za kulturni praznik. Zavrnimo ga,« je bila jasna predsednica upravnega odbora.
V nadaljevanju je opozorila, da se v »današnjem času, ko ima že vsak svojo resnico, vsak svoja pravila, zdi, kakor da se podira simbolni red. Politiki ne upoštevajo mednarodnih pravil, rušijo vladavino prava, gospodarstveniki izpuščajo v zrak nedovoljeno količino izpustov, neovirano potekajo genocidne vojne. Pa se nikomur čisto nič ne zgodi. Kje je tukaj kakšen red!?« je še dejala in se spraševala, koga bi dandanes sploh še »šokirali ekscesi avantgarde, če pa je eksces postal standard obnašanja svetovnih voditeljev«.
Asociacija opominja vlado
Na kulturni dan pa je svojo poslanico o stanju kulturnikov v državi poslala tudi Asociacija, društvo nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture. »Četudi te dni obeležujemo njihov trud in delo, vsakodnevna realnost delavk in delavcev v kulturi ne ponuja razloga za praznovanje,« so zapisali. »V imenu vseh tistih, brez katerih naše kulture in umetnosti ne bi bilo, vladajoče opominjamo na njihove lastne zaveze o odpravi prekarnosti, o dostojnih delovnih pogojih ter plačilu za delo ter o pokojninah, ki bodo zagotavljale varno starost,« menijo.
S poslanico se je oglasila tudi sindikalna konfederacija Glosa-Zasuk, kjer so opozorili, da umetnost v Sloveniji vse bolj postaja hobi za bogate, medtem ko množicam preostaja le še generična, z zahoda uvožena množična kultura. »Radijske programe usmerjajo algoritmi, umetniški performansi so okrasek, ki 'dodaja vrednost' nakupovalnim izkušnjam in državniškim slovesnostim,« so zapisali ter pozvali, da se morajo tisti, ki jim je dejansko mar za slovenske kulturne dobrine, trezno spopasti s stanjem na terenu, kjer je v atipičnih delovnih razmerjih več kot 40 odstotkov kulturnih delavcev.
