Mateja Bučar je slovenska plesalka in koreografinja. Člani odbora so v utemeljitvi nagrade med drugim zapisali, da je »koreografski opus Mateje Bučar, rojene leta 1957, unikum v slovenskem prostoru. Njegova večmedijskost koreografijo umešča v območje izven izključne gibalne umetnosti. Njena dela so koreografske situacije, ki vselej osvetljujejo meje koreografskega medija in ga razstavljajo navznoter. Njeno delo je s soočanji različnih materialnih tekstur, naj so bile telesne, kinetične, prostorske, svetlobne, skulpturne, snovne ali tehnološke idr., razgrajevalo trdnost in sklenjenost posameznih koreografskih gradiv in izzivalo gledalsko zaznavo plesa ter človeških teles.«
Eden od viškov koreografskih protislovij se udejanji v delu Parquet Ball / Nad parketom (2020), v katerem so tla, osrednji zaveznik plesnega telesa in njegovega gibanja, pretvorjena v veliko žogo, s katero je plesalka zapletena v duet, navaja utemeljitev.
Prvi odziv Mateje Bučar
»Nagrada me je presenetila. Vesela sem je, saj gre za veliko priznanje; in je hkrati podeljena na področju koreografije, sodobnega plesa, ki je vedno nekje bolj na obrobju, ker mu pač manjka institucionalno zaledje. Porajajo se mi različne misli, recimo ta, da ne vidim svojega dela kot neko solo pot, kajti v tem poslu je izjemno pomembno ekipno delo. Zato sem hvaležna vsem, s katerimi sem imela priložnost skozi vsa ta leta sodelovati; delala sem lahko z izjemnimi plesalkami in plesalci različnih generacij, s partnerjem Vadimom Fiškinom, ki je skrbel predvsem za vizualno plat naših predstav, in še vrsta ljudi je, ki bi jih bilo treba omeniti. Ali bom še ustvarjala? Plesalci zgodaj začenjamo kariero in potem je veliko odvisno od energije, ki jo imaš v najboljših letih; in vsa ta produkcija je na nekako na lastnih ramenih, za kar je potrebno ogromno energije, tako da se človek včasih tudi malce utrudi.«
Iz utemeljitve nagrade Sašu J. Mächtigu
Oblikovalec Saša J. Mächtig, rojen leta 1941, je s svojim ustvarjalnim, pedagoškim in intelektualnim delom vzpostavil temelje sodobne slovenske oblikovalske identitete, piše v utemeljitve druge Prešernove nagrade. »Njegovo delo temelji na poglobljenem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom. V svojih projektih sistematično raziskuje psihološke, vedenjske in socialne potrebe uporabnikov ter išče načine, kako lahko sodobni materiali in proizvodni procesi služijo kakovosti bivanja. Njegovi izdelki so rezultat premišljenega, z raziskovanjem podprtega procesnega dela, ki presega intuitivno oblikovanje ter uveljavlja oblikovanje kot družbeno odgovorno prakso.«
Kot njegovo najbolj prepoznavno delo utemeljitev navaja K67, modularni kioskovni sistem iz leta 1966, ki je postal ikona svetovnega industrijskega oblikovanja. Kot eden redkih slovenskih oblikovalskih produktov je dosegel status globalno prepoznavne klasike. Že od 70. let prejšnjega stoletja je del zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku (MoMA) in ostaja ena najbolj prepoznavnih oblikovalskih ikon iz prostora nekdanje Jugoslavije.
Mächtig je s kioski, avtobusnimi nadstreški, uličnimi elementi in modularnimi arhitekturnimi sistemi desetletja oblikoval podobo slovenskega javnega prostora. Njegovi sistemi postajališč, informacijskih elementov in urbane opreme so na novo definirali standarde javnega prostora s trajno uporabnostjo, tehnološko racionalnostjo in izjemno estetsko doslednostjo. Uvajanje modularnosti in prilagodljivosti v množično proizvodnjo je bilo izjemno pionirsko delo.
Nagrajenci Prešernovega sklada
Nagrajenci Prešernovega sklada za leto 2026 so scenaristka in režiserka Petra Seliškar, pesnica Ana Pepelnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, direktor fotografije in režiser Gregor Božič, skladateljica Petra Strahovnik ter dramska igralka Tina Vrbnjak. Nagrado prejmejo za svojo ustvarjalnost zadnjih treh let.
Scenaristka in režiserka Petra Seliškar
Režiserka, producentka, scenaristka, raziskovalka arhivskega materiala in večkrat nagrajena dokumentaristka Petra Seliškar, rojena leta 1978, s filmi Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma – vizijo, v kateri sta umetnost in etika pogleda neločljivo prepleteni. V njih dosledno razvija avtorsko držo, v kateri film postane način mišljenja, čutenja in sobivanja s svetom, piše v utemeljitvi.
Pesnica Ana Pepelnik
Pesnica Ana Pepelnik, rojena leta 1979, nagrado Prešernovega sklada prejme za pesniški zbirki to se ne pove in V drevo. Kot piše v utemeljitvi, se njena pesniška govorica skozi osem doslej objavljenih pesniških zbirk razvija v smeri iskanja vse bolj izčiščene in precizne rabe jezika. Njena poezija se definira v odnosu do tišine, kar se čuti predvsem skozi rabo (za)molkov in (pre)molkov.
Vizualna umetnica Jasmina Cibic
Jasmina Cibic, rojena leta 1979, ustvarja filme, kipe, performanse in prostorske instalacije. Ukvarja se predvsem z raziskovanjem »mehke moči«, z instrumentalizacijo kulture in umetnosti, ki jo obvladujejo država kot tudi geopolitične strategije. Njena dela med drugim obravnavajo kolonializem, kulturni imperializem, nacionalizem in patriarhalni družbeni ustroj.
Režiser in direktor fotografije Gregor Božič
Gregor Božič, rojen leta 1984, nagrado Prešernovega sklada prejme za tri filmske projekte, pri katerih je uresničeval svoj edinstveni in pretanjeni umetniški pogled. Premiere so doživeli na najpomembnejših svetovnih festivalih, med drugim v Cannesu in Rotterdamu, ter prejeli najvišja priznanja in dosegli tudi izjemen uspeh pri občinstvu.
Skladateljica Petra Strahovnik
Petra Strahovnik, rojena leta 1986, je skladateljica in interdisciplinarna raziskovalka, katere ustvarjalni opus predstavlja pomemben prispevek k razvoju sodobne umetnosti ter vzpostavlja trdno vez med slovensko in mednarodno glasbeno ustvarjalnostjo. S premišljenim sistematičnim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo presega klasične kompozicijske okvire.
Dramska igralka Tina Vrbnjak
Članica ansambla SNG Drama Ljubljana Tina Vrbnjak, rojena leta 1987, je v zadnjem triletju docela izoblikovala svoj izrazito sodobni gledališki izraz in ustvarila cel niz vrhunskih, raznovrstnih in obenem avtorsko prepoznavnih vlog, ki jo kažejo kot zrelo ustvarjalko širokega razpona in izjemno domišljenega angažmaja. V utemeljitvi nagrade so jo označili za gledališko ustvarjalko posebnega tipa: »ni reproduktivka, temveč resnična soustvarjalka in soavtorica predstav, umetnica, ki z brezhibno dikcijo, muzikalnim fraziranjem, izostreno igralsko ekspresijo in natančnim obvladovanjem telesa organsko premošča dramske in performativne registre ter odgovorno soustvarja pomen uprizoritev v SNG Drama Ljubljana«.
Nagrajence je izbiral upravni odbor Prešernovega sklada, ki mu predseduje Zdenka Badovinac.
Lani sta šli Prešernovi nagradi za življenjsko delo v roke kiparki Dragici Čadež ter gledališkemu režiserju in performerju Draganu Živadinovu.
Lanski nagrajenci Prešernovega sklada
Nagrade Prešernovega sklada so lani dobili vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalci Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica, tudi Dnevnikova kolumnistka Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
