Ciril Kosmač je eden pomembnejših slovenskih pisateljev in prevajalcev. Rodil se je v Slapu ob Idrijci, večino svojega življenja pa je preživel v hiši v Portorožu, kjer je leta 1980 tudi preminil. Iz akta o razglasitvi kulturnega spomenika izhaja, da gre za stavbo na naslovu Stara cesta 28, ki je grajena v tradiciji istrskih kamnitih hiš in povezana z življenjem ter ustvarjanjem slovenskega pisatelja in akademika Cirila Kosmača. Hiša je v lasti Občine Piran, z objektom je do nedavnega upravljala Mestna knjižnica Piran. Javnost pa je v preteklih tednih razburila novica, da namerava Občina Piran hišo prodati.
Kosmač je hišo
samo uporabljal
Na 12. redni seji sveta piranske občine 31. januarja 2024 je Občina Piran upravljanje objekta Mestni knjižnici Piran nenadoma odvzela. Kot so pojasnili v vodstvu knjižnice, naj bi občina objekt vzela pod svoje okrilje, saj knjižnica nima ne kadra ne sredstev za vzdrževanje takega objekta. »O nadaljnjem dogajanju se bomo še odločili. Je pa ta hiša tudi v planu razpolaganja, tako da je ena od možnosti prodaja,« je na seji dejal župan Andrej Korenik. Na posnetku seje lahko prisluhnemo tudi trenutni direktorici knjižnice Patriciji Višnjevec, ki v hiši ne vidi smisla, saj, kot je dejala, je »Ciril Kosmač (...) hišo samo uporabljal«, v spominski sobi pa po njenih besedah naj ne bi bilo niti enega predmeta, ki bi bil njegova last. Prav ob to trditev se je obregnil novinar Andraž Gombač, ki je v članku za AirBeletrino zapisal: »Poleg fotografij na zidovih in kopij rokopisov je tam tudi pisateljeva posmrtna maska, ki je – bi rekel – zelo oseben predmet, četudi zaradi objektivnih okoliščin nikoli ne more biti last portretiranca.«
Holiday House Rustica
Dokler je knjižnico vodila Marjana Lenassi, je hiša Cirila Kosmača živela, zapiše Andraž Gombač. Obiskovali so jo šolski razredi, leta 1985 so na njej izobesili spominsko ploščo, vrstile so se prireditve in predstavitve knjig ter nastopi mnogih priznanih lokalnih, nacionalnih ter svetovnih avtorjev in avtoric. Po njenem odhodu z mesta direktorice so se v knjižnici odločili, da bi bilo najbolje, če hišo oddajo tretjim upraviteljem. Tako se pojavita zakonca Mihalič, ki hišo preuredita in oddajata turistom, 25 odstotkov bruto dohodka pa vsako leto nakažeta občini. Na Bookingu ste tako lahko do nedavnega objekt s štirimi sobami rezervirali in noči preživljali z duhom Cirila Kosmača.
Po odgovore smo se obrnili tudi na upravitelja turistične dejavnosti Emila Mihaliča, ki pa od leta 2022 hiše naj ne bi več oddajal ali zanjo skrbel. Kot nam je odgovoril, je pogodba o trženju hiše z okolico potekla. Na vprašanje, ali mu je občina kdaj povrnila stroške, ki jih je v hišo vložil, ni želel odgovoriti. Niti nam na to niso odgovorili z občine. Nam je pa gospod Mihalič zagotovil, da sta zakonca s hišo ravnala spoštljivo in goste celo spoznavala z njenim pomembnim prebivalcem. V ta namen sta zbirala Kosmačeve prevode in jih razstavila v hiši, da so njegova dela lahko brali tudi tuji gostje. Zdi se, da sta glede dediščine vsekakor imela več zavedanja kot občina.
Lažje prodati kot vzdrževati
Z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije so nam odgovorili, da je Občina Piran in do nedavnega upraviteljica objekta Matična knjižnica Piran za objekt dolžna skrbeti, da se ohranita substanca in podoba spomenika ter da se spomenik uporablja v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine, predpisi in odlokom o razglasitvi. Nadaljnje so zapisali, da se mora v takem objektu ohraniti ne le videz objekta, temveč tudi vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino, okolico ter vedutami in da spominski objekti in kraji služijo spominu kot vrednoti, družbeni pomen pa imajo zaradi zgodovinske pričevalnosti in likovnih kvalitet. Povedano drugače, knjižnica je vso obveznost varovanja prenesla na zakonca Mihalič, ki sta se bila dolžna ravnati po zakonu o varstvu kulturne dediščine. Ko je pogodba o trženju potekla, je ta naloga spet prešla na knjižnico, ki pa nikakor ne najde sredstev za vzdrževanje hiše, kaj šele, da bi v njej iskala spomeniško vrednost. Zato je knjižnica hišo v upravljanje »vrnila« občini, ta pa jo namerava prodati. Trenutno ni jasno, ali hiša sameva, kdo skrbi zanjo, ali v njej še vedno poteka tržna dejavnost in ali bo do nadaljnjega zaprta. Odgovorov ne ponudita ne Mestna knjižnica Piran ne Občina Piran. Ne glede na prodajo pa se bo moral tudi prihodnji lastnik ravnati po zakonu in za hišo skrbeti ali – kar nam je v slovenskem prostoru bolj znano – jo prepustiti duhu časa in naravnim dejavnikom. Toda Andraž Gombač je prepričan, da se da iz pestre zgodovine Cirila Kosmača narediti zgodbo, ki zmore obnoviti še tako načeto hišo, ohraniti kulturno dediščino in okrepiti zanimanje za pisateljevo zapuščino. »Če le hočemo,« dodaja.
