Ministrstvo za kulturo je predstavilo predlog nacionalne strategije za muzeje in galerije za obdobje 2024–2028. Z njo naj bi na državni ravni povezali in usmerjali razvoj muzejev, pojasnjuje državni sekretar na ministrstvu Matevž Čelik Vidmar, ki je vodil delovno skupino za pripravo strategije. Ta bo v delu, ki se nanaša na varstvo premične kulturne dediščine, tudi nadomestila sedanjo strategijo kulturne dediščine, ki se sicer izteče z letošnjim letom.

»Muzejev in galerij se tokrat prvič lotevamo z usmerjeno sektorsko strategijo in upam, da bomo na predlog dobili veliko konstruktivnih pripomb,« pravi Čelik Vidmar. »Gre namreč za pomemben del slovenske kulturne pokrajine: javni muzeji in galerije skupaj zaposlujejo več kot tisoč delavcev, v svoje delo pa redno vključujejo še več kot 2000 zunanjih sodelavcev; za izvajanje njihovih dejavnosti je bilo v preteklem letu namenjenih 63 milijonov evrov, od tega 52 milijonov javnih sredstev.« Lani je slovenske muzeje obiskalo več kot dva milijona obiskovalcev.

Nova nacionalna strategija temelji na predhodnih analizah, pa tudi na mednarodnih dokumentih, kot so strateške usmeritve za razvoj muzejev, ki jih priporočajo mednarodne krovne organizacije s tega področja. Analizo muzejske panoge je tako skupaj z Inštitutom za ekonomska raziskovanja pripravil Center za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, oblikovanje strategije pa so podprli še z mnenjsko raziskavo o obiskovanju muzejev in galerij, ki jo je ministrstvo zaupalo podjetju Aragon.

Posodobitev in povezovanje

»Namen strategije je celovita prenova muzejev in sistema, v katerem delujejo,« pristavlja Matevž Čelik Vidmar. »Muzejska mreža pri nas je zelo razvejana in raznolika, kar smo pri pripravi strategije upoštevali, se pa pri spodbujanju sodelovanja ter izmenjav med temi institucijami odpira več izzivov.« Eden od njih je bil, kako vsebinsko, tipološko, a tudi organizacijsko med sabo izrazito različne muzeje, tudi po velikosti, povezati v enoten sistem z enotnimi standardi. Strategija želi tudi spodbujati muzeje k povezovanju obstoječih »klasičnih« programov in digitalnih zbirk v enotno oblikovano ponudbo, kot še en izziv pa je omenil tudi sistematično izobraževanje za muzejske delavce, in sicer tako na formalni ravni skozi univerzitetne programe, kar zahteva medresorsko usklajevanje, kot znotraj samih muzejskih organizacij.

»Ob strategiji se oblikuje tudi večletni načrt investicij ter vlaganj v posodobitev muzejev, sprejetju strategije pa bo sledila še prenova zakonodaje, ki ureja področje muzejev,« je dodal. Ta bo na novo opredelila javno službo muzejev in jo uskladila z novo, širšo definicijo, ki jo je pred dvema letoma sprejel Mednarodni muzejski svet (ICOM) – ta javno poslanstvo muzejev razume večplastno ter jih med drugim zavezuje k delu s skupnostmi, trajnostnemu razvoju in povečevanju dostopnosti zbirk. Pripravlja se tudi novi skupni digitalni register premične kulturne dediščine, ki bo omogočil dostop do zbirk vseh slovenskih muzejev.

Predlog strategije bo v javni obravnavi dva meseca. Ob tem nastaja izvedbeni načrt strategije, ki se bo začel izvajati takoj po njenem sprejetju, je še pristavil državni sekretar.