Druga edicija Ljubljana Art Weekenda je ponudila široko mrežo mestnih prizorišč sodobne umetnosti, odprtja razstav, okrogle mize, vodstva in pogovore z umetniki. Kot letošnjo novost so organizatorji predstavili koncept kuriranih vodstev (art walks), sprehode po mestu, ki so v duhu letošnje teme obiskovalcem odprli vrata v različne umetniške studie. Enega takšnih sprehodov, s katerimi so želeli opozoriti na pomanjkanje ustreznih prostorov in slabe delovne pogoje, ki ob višanju cen nepremičnin tarejo predvsem neodvisne ustvarjalce ter neprofitne organizacije, je v petek vodila kuratorka Tjaša Pogačar. »Ljubljana je znana po pomanjkanju prostorov za kulturne dejavnosti, predvsem za neodvisno kulturo. Imeli smo sicer nekaj skvotov, a v mestu nimamo zares prostora, ki bi omogočil delo večji skupnosti umetnikov in kreativcev. Cene najema poslovnih prostorov se v Ljubljani gibljejo od 8 do 13 evrov za kvadratni meter, govorimo o prostoru brez elektrike in vsega. Občina ima sicer v lasti nekaj prostorov, ki jih ponuja ustvarjalcem in neprofitnim organizacijam, a velikokrat se zgodi, da morajo tisti, ki so se prijavili in ustrezajo kriterijem, čakati nekaj let, da lahko dobijo delovni prostor, ki bo ustrezal njihovim potrebam. Prav tako moramo imeti v mislih, da ima vsaka vrsta umetnosti svoje pogoje dela.«

Iznajdljivost in vztrajnost

Tjaša Pogačar je udeležence popeljala po štirih lokacijah, ena izmed njih je bila na Vrhovčevi 8, kjer ima prostore fotografski kolektiv Kela, ki ga je skupaj s fotografom Petrom Fettichom ustanovil sodobni umetnik, arhitekt in fotograf Peter Rauch. Ta je skupino povabil, da si od blizu ogleda delovne prostore, med katerimi izstopa predvsem njihova temnica. Pohvalijo se lahko z veliko napravo povečevalnika, ki tehta skoraj 400 kilogramov, zato jo je težko seliti iz prostora v prostor. »S Petrom sva želela urediti temnico, ki bi bila na voljo širši javnosti, ker nama je uspelo dobiti opremo. Dobrodošli so vsi umetniki, ki bi se želeli pobliže spoznati z našo tehnologijo in tukaj ustvarjati. Skozi čas se je nabralo kar nekaj ljudi, ki prihajajo k nam bolj ali manj redno.« Prostor na Vrhovčevi, kjer so zdaj že tretje leto, najemajo od zasebnega lastnika, s katerim podaljšujejo pogodbo. »Mestni občini Ljubljana redno pošiljam elektronsko pošto in pisma v upanju, da bi nam uspelo dobiti boljši prostor, ki bi ustrezal našim potrebam in bi seveda zadovoljil tudi pričakovanja občine. Temnica je še vedno zelo specifičen prostor, hkrati bi bilo za nas pomembno, da imamo dostop do prostorov 24 ur na dan, saj ima vsak uporabnik drugačen urnik dela.«

Udeleženci petkovega vodenega sprehoda so obiskali še tri lokacije, ki si delijo podobne težave in izzive, predvsem pa jih povezujejo iznajdljivost, prilagajanje in vztrajna želja po ustvarjanju. Ena izmed destinacij je bil anonimni atelje mladih umetnikov, zadnji dve prizorišči pa sta bili Nova pošta, kjer nastajajo performansi, gledališke predstave in občasne razstave, ter Osmo/za pri Bavarskem dvoru, eden najstarejših umetniških produkcijskih prostorov v Ljubljani. Ne glede na različne umetniške prakse so ustrezni delovni prostori ključni pogoj, po katerem se pokaže, kako živa in napredna je sodobna umetnost določenega mesta ter kakšen je odnos mesta do nje.