Na ministrstvu za kulturo so v aktualnem mandatu že nekajkrat poudarili, da želijo podpirati zlasti ustvarjalnost in boljše pogoje za delo ustvarjalcev, ne pa širjenja »kulturne birokracije«. Vendar pa so bili nekateri od prvih ukrepov, ki jih je zaradi domnevno slabega finančnega stanja v proračunu sprejelo kulturno ministrstvo, v neposredno škodo prav ustvarjalcem in ustvarjalkam, sploh tistim, ki delujejo kot samozaposleni delavci v kulturi oziroma v neinstitucionalnem sektorju – te vrste je bilo denimo zdaj že razvpito obvestilo, ki so ga z Maistrove nedavno poslali izvajalcem kulturnih programov in projektov, da jim ministrstvo za kulturo do nadaljnjega ne bo izplačevalo sredstev, dodeljenih z že sklenjenimi pogodbami, ter da bodo že odobreno podporo naknadno najbrž znižali, vendar pa se bodo »o nadaljnjem financiranju odločili šele jeseni«.
Na ministrstvu so že pred časom napovedali tudi, da bodo zaustavili nekatere odprte postopke razpisov oziroma javnih pozivov za sofinanciranje kulturnih projektov, del te usmeritve pa je ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc uresničila ob koncu minulega tedna s sklepom o razveljavitvi letošnjega razpisa za dodelitev delovnih štipendij, ki jih sofinancira ministrstvo.
Še en udarec samozaposlenim
Zaustavitev postopka za dodelitev delovnih štipendij se je zgodila na točki pred izdajo odločb, kar pomeni, da je bil že proti koncu. Gre za vsakoletni razpis, namenjen ustvarjalkam in ustvarjalcem s statusom samostojnega delavca v kulturi ter vpisanim v razvid samozaposlenih, ki opravljajo poklice na področjih glasbe, uprizoritvenih, intermedijskih ali vizualnih umetnosti, filma ter avdiovizualne kulture, knjige ali oblikovanja; štipendije naj bi jim pomagale pri zagotavljanju primernih delovnih pogojev ter spodbujale njihovo ustvarjalno in raziskovalno delo oziroma poklicni razvoj. Na razpis, ki je bil objavljen 12. januarja in vreden približno 700.000 evrov, je v roku meseca dni prispelo 429 vlog – podeljenih pa je bilo 87 štipendij, od tega 34 za poklicni razvoj ter 53 za razvoj umetniškega področja, o čemer so bili prijavitelji obveščeni sredi maja.
V minulih dneh pa so prejeli še obvestilo o razveljavitvi razpisa. »Ministrica, pristojna za kulturo, je zaradi spremenjene finančne situacije sprejela sklep o ustavitvi postopka javnega razpisa,« so lahko prebrali v dopisu. Postopek razpisa je sicer v skladu z zakonom mogoče zaustaviti do izdaje odločb, kar pomeni, da odločitev ministrice pravno ni sporna, vendar pa ustvarjalcem vsekakor ni v prid; v resnici je mnoge postavila v skrajno neprijeten položaj.
»Prijavitelji so več mesecev čakali na rezultate; številni med njimi so seveda po prejemu pozitivnih ocen upravičeno pričakovali, da bodo v kratkem prejeli odločbe in da bo postopek zaključen,« je na primer javno opozorila Teja Reba, predsednica Društva za sodobni ples Slovenije. »Svoje poklicne obveznosti so začeli načrtovati v skladu s tem pričakovanjem: nekateri so zavrnili druge priložnosti za delo, drugi so odpovedali ali prestavili druge projekte, spet tretji so si že organizirali čas za raziskovanje, ustvarjanje ali strokovni razvoj, ki naj bi ga omogočila delovna štipendija.« Vse to se je zdaj podrlo.
»Navadno ropanje delavcev«
»Tukaj gre za ustvarjalke in ustvarjalce, ki so v konkurenci množice prijav dosegli najvišje ocene in so jih strokovne komisije prepoznale kot upravičene do štipendij; te so ena izmed najpomembnejših oblik neposredne podpore posameznim umetnicam ter umetnikom, saj izbranim na posamičnih področjih omogočajo čas za ustvarjanje, raziskovanje, izobraževanje, razvoj novih znanj in poglabljanje svoje umetniške prakse,« je še dodala Reba in pozvala ministrico k razveljavitvi sklepa o ustavitvi razpisa.
Bolj neposredni pa so v sindikatu za ustvarjalnost in kulturo Zasuk: »Poseganje v obstoječe razpise in celo ukinjanje delovnih štipendij nista nič drugega kot ropanje delavcev – in to predvsem tistih, ki že danes najtežje shajajo.« Kakor poudarjajo, pri trenutnih rezih, s katerimi je ministrstvo ohromilo na stotine kulturnih produkcij in ogrozilo preživetje več tisoč ljudi, niti ne gre za resnično finančno nujnost, ki bi temeljila na kakršnem koli izkazanem proračunskem primanjkljaju. »Več kot očitno je, da gre v prvi vrsti za obračun s političnimi nasprotniki iz prejšnje vlade, morda tudi nekaterimi predstavniki nevladnih organizacij,« so še dodali.
Po njihovem mnenju poteza ministrstva služi tudi sejanju prepričanja o »privilegiranih umetnikih«, ki da dobro živijo na račun javnega denarja, in sicer z namenom sejanja razdora med delavci kulturno-ustvarjalnega sektorja in vsemi drugimi. »V sektorju se nas večina preživlja z minimalnimi plačili, pri čemer pa opravljamo za družbo izrazito koristne dejavnosti na ravni celotne države, še posebej na njenem obrobju. Zato ne bomo pristali na to, da smo postranska škoda strankarskega političnega in kulturnega boja.«