Razstava prikazuje vpliv kulture starega Egipta na hip-hop, jazz, soul in funk. Tako so denimo del razstave zvočni posnetki glasbenikov od Milesa Davisa pa vse do Beyoncé in Rihanne. Prva je prikazana kot egipčanska kraljica Nefretete, videoposnetek Rihanne pa prikazuje različne egipčanske sloge. Med razstavljenimi predmeti je tudi zlata maska faraona, ki se izkaže za sodobno skulpturo, ki temelji na naslovnici albuma temnopoltega raperja Nasa.

Razstava je dobro obiskana, a je kmalu po otvoritvi aprila naletela na ogorčenje v Egiptu. V egiptovski državni službi za umetnine starodavnega Egipta, so zapisali, da si želi muzej s svojim »afrocentričnim« pristopom prisvojiti egiptovsko kulturo in tako ponarejati zgodovino. Šli so celo tako daleč, da so muzejskim arheologom, ki že pet desetletij raziskujejo grobnice v egiptovski Sakari, za prihodnjo arheološko sezono prepovedali obisk izkopavanja.

Kulturni ali politični projekt?

Direktor muzeja Wim Weijland je po navedbah nizozemskih medijev dejal, da je odziv Egipta »popolnoma neprimeren.« Muzej vztraja, da je cilj razstave Kemet, ki je delo kustosa egiptologa Daniela Solimana, pokazati, »kako sta bila stari Egipt in Nubija nesporen vir navdiha za glasbenike afriškega porekla, pri čemer umetniki niso le sprejemali teh starodavnih afriških kultur, ampak z uporabo simbolov krepili opolnomočenje.«

Ali Hamdan, docent na Univerzi v Amsterdamu in specialist za politično geografijo, je za Euronews razložil, da Egipt razstavo razume v politični perspektivi: »Gre za razumevanje, da bogata hollywoodska elita izkorišča egipčansko kulturo. Ne gre le za zgodbo o tem, ali muzej egipčansko identiteto razume pravilno ali narobe. To je zgodba o dveh različnih projektih, da bi osmislili starodavni Egipt. Eden je kulturni projekt muzeja, drugi pa je politični projekt egiptovske države.«