Infrastrukturna tematika je na področju kulture že dolgo ena od najbolj perečih. Težave z dotrajanimi in slabo opremljenimi, večkrat pa tudi premajhnimi ali sploh neustreznimi prostori imajo tako številni javni zavodi kot mnoge nevladne organizacije, zato ni presenetljivo, da se ta vprašanja razmeroma pogosto znajdejo na dnevnem redu sestankov Nacionalnega sveta za kulturo (NSK). Posvečena jim je bila tudi včerajšnja redna seja tega posvetovalnega telesa.
Ko gre za infrastrukturno politiko, nemara najprej pomislimo na gradnjo novih objektov (ali pa vsaj prenovo obstoječih), toda včasih gre lahko tudi za manjše izboljšave z dobrodošlimi učinki. Tri takšne je za uvod predlagala predsednica NSK Uršula Cetinski, svet pa jih je pozneje tudi sprejel. In sicer, da bi se ministrstvo za kulturo z javnimi zavodi o vlaganjih v infrastrukturo ter opremo uskladilo že novembra za prihodnje leto, ne pa šele sredi leta; da bi s spremembami krovnega zakona omogočili tudi sklepanje dvoletnih pogodb za omenjena vlaganja, s čimer bi prihranili precej časa ter denarja; in da bi lahko javni zavodi morebitni presežek prihodkov (v soglasju z ustanoviteljem) namenili za vzdrževanje infrastrukture ter nakup nove opreme, ne pa da ga morajo vrniti v proračun.
Kulturni evro za nevladnike
Sledila je predstavitev dveh primerov dobrih praks. Gradnjo nove dvorane v Cankarjevem domu, ki so jo poimenovali po Almi Karlin ter namenu predali pred nedavnim, je podrobneje orisala Karmen Klučar, direktorica tehničnega sektorja te ustanove. Pri tem je poudarila, da je po njenih izkušnjah za učinkovito investicijo bistveno predvsem to, da se sredstva zanjo zagotovi pravočasno, torej vsaj dve leti pred začetkom del, da se lahko nato pripravi potrebna dokumentacija, dovolj časa pa ostane tudi za izbiro najbolj primernih izvajalcev. Arhitekt Uroš Reiter pa je predstavil obnovo oranžerije v parku dvorca Dornava, ki so jo v prenovljeni podobi odprli ravno včeraj, in ob tem pripomnil, da bi bil pri tovrstnih prenovah v izjemno pomoč evidenčni karton stavbe, ki bi vseboval razne podatke o objektu, analizo njegovega trenutnega stanja in podobno; to bi omogočilo boljše in cenejše prenove starih stavb. Svet se je odločil, da zamisel o uvedbi evidenčnih kartonov podpre.
V nadaljevanju je strokovna vodja Društva Asociacija Polona Torkar znova opozorila na težavne infrastrukturne razmere v neinstitucionalnem sektorju: prostorov za neodvisne zavode ni dovolj, zato morajo plačevati visoke najemnine zasebnikom; primanjkuje zlasti pisarniških in skladiščnih prostorov, praviloma pa so prenove potrebni tudi objekti, s katerimi upravljajo nevladne organizacije. »Prostorsko problematiko nevladnih organizacij bi bilo treba urejati sistemsko, izboljšati bi morali tudi dostopnost do javne infrastrukture, ki večkrat ostaja le na papirju,« je dodala. Predlagala je, da bi imele tudi poklicne nevladne organizacije v kulturi možnost pridobitve sredstev na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi – oziroma tako imenovanega zakona o kulturnem evru, ki omogoča investicijska vlaganja ter nakupe opreme za različne stebre v kulturi. Svet je pobudo podprl.
Nujnost širšega sodelovanja
Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo MOL, je izpostavila nujnost sodelovanja med državo in lokalnimi skupnostmi, za primer pa navedla ohranjanje Plečnikove dediščine, ki pač ni omejeno zgolj na Ljubljano. Dodala je tudi, da glavno mesto nevladnim producentom trenutno omogoča uporabo 248 enot: »Večini teh, ki jim sofinanciramo delovanje, zagotavljamo tudi prostore.« Tudi sicer Ljubljana po njenih besedah izdatno vlaga v kulturno infrastrukturo, namenjeno nevladnikom – trenutno se gradi Center Rog, obnavlja se Vodnikova domačija, kmalu bodo začeli še z obnovo Gledališča Glej. »Posebno poglavje je sodobni ples, ki nima lastne ustanove; področju manjka predvsem vadbenih prostorov, vsaj delno pa bomo te težave rešili s prenovo Baragovega semenišča,« je še omenila.
Direktor NUK Viljem Leban pa je orisal, na kateri točki je gradnja nove Narodne in univerzitetne knjižnice; ta sicer ne spada v področje kulturnega ministrstva, vendar je za slovensko kulturo izjemnega pomena: »Pridobljeno je pravnomočno gradbeno dovoljenje, kar ni majhna stvar, plačan je bil tudi komunalni prispevek mestu, vse je torej pripravljeno za začetek gradnje. Glavna ovira pa ostaja finančni načrt, investicija je vključno z opremo ocenjena na 105 milijonov evrov; ta sredstva še niso v celoti zagotovljena.« Svet je pozval, naj se v državni proračun prioritetno umestijo sredstva, potrebna za realizacijo NUK 2.
Na ministrstvu za kulturo se sicer infrastrukturnih težav v kulturi zavedajo, je pripomnil državni sekretar Matevž Čelik Vidmar. »Ministrstvo je trenutno v velikem investicijskem ciklu, ki je vreden več kot 200 milijonov evrov do leta 2026 in obsega vrsto projektov, ki so v različnih fazah.« Hkrati na ministrstvu pripravljajo tudi dolgoročen akcijski načrt, ki bo usklajen z novim nacionalnim programom za kulturo (ta naj bi bil na voljo septembra) ter bo naslovil različna infrastrukturna vprašanja.