Mednarodni dan jazza, ki je danes, v četrtek, se bo v Sloveniji praznoval precej živahno. Gre za razpršeno mrežo koncertov po vsej državi, z vrhuncem prav na ta dan. Koncerti se odvijajo v mestih Ljubljana, Ptuj, Metlika, Postojna, Semič, Tolmin, Ravne na Koroškem in Piran.
Od jazza in filmske glasbe do punka
Osrednji dogodek mednarodnega dneva jazza bo v Ljubljani. Koncert na Gornjem trgu v družbi z Gavro Quartetom, zasedbo, ki deluje od leta 2023 in jo je ustanovil kitarist Tilen Gavranovič, bo le eden izmed koncertov v središču prestolnice, kajti živahno bo tudi v Zlati ladjici in Sato Prulčku, kjer se bodo odvijali jam sessioni. V Zlati ladjici bosta ob 18. uri nastopila Peter in Petra Duo. Gre za projekt kitarista Petra Mandlja Mejača in vokalistke Petre Štibelj, ki delata avtorske skladbe, poustvarjata jazz standarde in se lotevata priredb slovenskih ljudskih pesmi.
Ravno tako v četrtek bo v Slovenski filharmoniji večer filmske glasbe z orkestrom, zborom, gostujočimi solisti in filmskim gostom, kjer bo v glavnem zvenela glasba popularnega filmskega skladatelja Hansa Zimmerja. Ameriški skladatelj je med drugim opremil filme Dune: Peščeni planet, James Bond, Pirati s Karibov, Levji kralj, Gladiator, Temni vitez, Izvor in Medzvezdje. Dogodek bo tudi vizualen, saj se bodo predvajali odlomki iz omenjenih filmov.
Že ob 16. uri bo v Slovenski filharmoniji še en »filmski« koncert pod naslovom Čarobna glasba Harryja Potterja. Izvajale se bodo najboljše skladbe iz filmov o Harryju Potterju, ki so bile nominirane tudi za oskarja; gre za partiture petkratnega dobitnika oskarja Johna Williamsa ter glasbo Patricka Doyla, Nicholasa Hooperja in še enega dobitnika oskarja Alexandra Desplata.
V klubu Jalla Jalla na Metelkovi v Ljubljani bo v soboto nastop zasedbe Kalashnikov. Skupina je nastala leta 1996 na umazanih tleh skvota v Milanu, da bi izrazila najstniško nemirnost treh punkerjev. Ta večer nastopi tudi Tenia, punk-hardcore skupina, ki je ravno tako zrasla iz skvotov in samoorganiziranih prostorov za vaje, natančneje med kletjo COA T28 v Milanu in FOA Boccaccio v Monzi.
Art filmi
V Kinodvoru bo v soboto, 2. maja, zdaj že tradicionalni maraton Slovenski filmi, ki jih vse preredko vidimo; seznam je nastal po izboru filmskega publicista in TV-voditelja Marcela Štefančiča jr., na njem pa je pet slovenskih celovečercev. Maraton se bo začel s filmom iz leta 1983 z naslovom Eva, ki ga podpisuje režiser Franci Slak. »Do zadnjega diha po slovensko,« pravi o filmu selektor. Film Samorastniki režiserja Igorja Pretnarja iz leta 1963 po motivih istoimenskega socrealističnega romana Prežihovega Voranca je Štefančič v svojem slogu opisal kot »film, v katerem Prežih sreča Fernándeza, Dreyerja, Eisensteina in Pudovkina«. Ob 18. uri bodo zavrteli »roadmovie« Remington Damjana Kozoleta iz leta 1988, ob 19.50 pa bo na sporedu Veselica Jožeta Babiča iz leta 1960, ki je označen kot prvi slovenski film s skepso do socialistične Slovenije. Za konec maratona je napovedan film Ko pride lev Boštjana Hladnika, za katerega Marcel Štefančič trdi, da je danes še bolj provokativen, kot je bil leta 1972, ko je nastal.
V Slovenski kinoteki bo danes filmski večer In memoriam: Robert Duvall. Zasukala se bo projekcija protivojne klasike Apokalipsa zdaj, kultni film Francisa Forda Coppole, ki je nastajal med letoma 1979 in 2001, v njem pa je blestel prav Robert Duvall. Za vlogo polkovnika Kilgora, ki izreče enega najbolj ikoničnih monologov v zgodovini ameriškega filma (»Všeč mi je vonj napalma zjutraj«), je prejel tako zlati globus kot tudi nominacijo za oskarja. Igralec je umrl februarja letos, v 96. letu starosti.