Mednarodni feministični in kvirovski festival organizirajo ženske, nebinarne, trans in kvir osebe, ki s tradicionalno raznolikim programom omogočijo prostor in podporo nizkoproračunski feministični ter kvirovski umetnosti v Ljubljani. »Kredo festivala je, da svoboda ustvarjalnega izražanja in predstavitev družbenokritičnega razmišljanja ter aktivnega kreativnega udejstvovanja pripadata vsem nam in ne smeta biti določena z razredom, spolom, raso, starostjo, poreklom, socialnim statusom ali katerimi drugimi osebnimi in družbenimi okoliščinami. Naš cilj in vizija sta korektno podprta kontinuirana kulturna femkvir produkcija, ki predstavlja alternativo izkoriščevalskim, diskriminatornim in elitističnim praksam neoliberalne kulturne industrije. Prostor umetnosti in kulture vidimo kot igrišče za soustvarjanje, preizkušanje in izvajanje strategij za izgradnjo bolj pravične, vključujoče in podporne družbe, ki temelji na medsebojnem zaupanju in medsebojni pomoči, ki sta značilna za feministična in kvirovska gibanja in pobude,« pravi kolektiv Rdeče zore.
Katera neža bo najbolj bodeča
Kolektiv Rdeče zore v okviru festivala skupaj s spletnim portalom spol.si in zainteresirano javnostjo vsako leto podeljuje bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta. Med osemnajstimi predlaganimi izjavami se jih je v finale prek spletnega glasovanja uvrstilo pet. Letos je svoj glas oddalo 672 ljudi. Razglasitev nagrade bo v četrtek, 7. marca, ob 20. uri v klubu Gromka na Metelkovi, ko bodo udeleženci v živo glasovali za svojo »favoritko«. Vstop bo prost, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke. Za izjavami, ki so v letošnjem izboru finalistk za bodečo nežo, stojijo vplivnica na instagramu Katarina Benček, podjetnica in vplivnica Petra Parovel, vplivnež na tiktoku Mark Vlahović, direktor Psihiatrične klinike v Ljubljani Bojan Zalar in nekdanji sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič.
Letos se je prvič zgodil poskus manipulacije z glasovi, z istega IP-naslova je bilo namreč v prid ene od nominiranih izjav oddano visoko število glasov, pojasnjujejo v kolektivu: »Čeprav to ni vplivalo na finalno razvrstitev, saj smo glasovanje sproti spremljali in ukrepali, nas je dogodek prisilil k razmisleku o tem, kaj manipulacija z glasovanjem pomeni v trenutku, ko so med nominirane izjave uvrščene tudi izjave spletnih vplivnic. Je res vsaka reklama dobra reklama in vsaka antinagrada tudi nagrada? Je slava na temeljih seksizma, šovinizma, normaliziranja nasilja res tisto, kar želimo nagrajevati in spodbujati v družbi?« Nominacijo izjave, ki bi se sicer v vsakem primeru uvrstila v finale, saj je prejela veliko število glasov, kljub temu ocenjujejo kot pozitivno in nujno. Tudi spletni vplivneži imajo odgovornost za svoje besede in dejanja. »Družbena omrežja so polna 'mnenjskih voditeljev', zelo ti velikokrat v mehurčku lastnih fenov živijo v zelo izoliranem delu spleta. Končno so uporabniki omrežij začeli opažati tovrstne izjave in njihovo problematičnost ter uporabili skoraj edini možni kanal – nominacijo za antinagrado. Prijavljanje izjav namreč velikokrat ne deluje, še posebej ne za slovenske vplivneže. Družbena omrežja niso moderirana, nimajo uredniških politik, ne zasledujejo družbenega dobrega, ampak denar. In kliki prinesejo denar. Upanje ostaja, da zaradi nominacije čim več uporabnikov opazi nesprejemljiv govor tudi na družbenih omrežjih in se mu posledično izogiba.«
