Osrednja tema včerajšnje seje nacionalnega sveta za kulturo je bil predlog proračuna ministrstva za kulturo za prihodnji dve leti. Tega je uvodoma predstavil državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan, po njegovih besedah pa je nastajal v dveh fazah – prva različica julija letos je sledila okvirom, ki so upoštevali ponovno uvedbo fiskalnega pravila, druga pa je sledila po poplavah, ko je zaradi spremenjenih prioritet prišlo do dodatnih rezov v proračun.

Denarja »manj, vendar več«

Ministrstvu za kulturo bo v letu 2024 predvidoma namenjenih 230 milijonov evrov, kar je za približno 13 milijonov evrov manj integralnih sredstev kot letos, je pojasnil Rusjan, vendar je treba k temu prišteti še dodatnih 23 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijska sredstva, teh naj bi bilo okoli 13 milijonov evrov. »Dejanska sredstva so zato celo malce višja,« je dodal. Poleg tega je področje kulture vključeno v solidarnostni sklad, iz katerega se bodo obnovili spomeniki in javna kulturna infrastruktura, ki so bili poškodovani v poplavah, pri čemer ta sredstva še niso všteta v prej omenjene zneske, ravno tako naj bi bila kultura uvrščena tudi v podnebni sklad, ki naj bi bil potrjen v kratkem; to bi prineslo še dodatni denar, ki bi ga namenili za energetsko sanacijo javne kulturne infrastrukture in podobne ukrepe.

»Kljub znižanju integralnih sredstev tako ohranjamo tudi vse investicije, morda se bo pri kakšni le malo spremenila dinamika financiranja,« je še poudaril državni sekretar. »Zaradi inflacije smo še zvišali nekatere postavke, kot so na primer umetnostni programi, toda po drugi strani smo morali denimo zamrzniti spodbude za avdiovizualno produkcijo – postavko smo iz predloga proračuna za leto 2024 umaknili, ostaja pa v predlogu za leto 2025. Pri tem pa se z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport dogovarjamo, da bi postavko prenesli tja, saj gre predvsem za spodbujanje gospodarske dejavnosti.« Pristavil je še, da je za leto 2025 v predlogu proračuna predvidenih 234 milijonov evrov integralnih sredstev za kulturo, iz načrta za okrevanje in odpornost 16 milijonov evrov, kohezijskih sredstev pa naj bi bilo za 21 milijonov evrov.

Uničujoča odločitev?

Član sveta Aleš Pavlin je bil do zamrznitve denarnih povračil za avdiovizualno produkcijo izrazito kritičen. »To je eden najbolj škodljivih možnih ukrepov, ki bo zrušil vse, kar smo gradili zadnja leta. Dotika se namreč tudi koprodukcij umetniških filmov, za številne so slovenski producenti za prihodnje leto že dogovorjeni, tudi sredstva so že dodeljena. Vendar ta ukrep mednarodne koprodukcije onemogoča, hkrati pa tujim producentom daje znak, da se z nami ne da delati.« Opozoril je, da je bila Slovenija ena zadnjih držav v Evropi, ki je uvedla ta davčna povračila, zaradi česar so bili slovenski producenti vedno nekonkurenčni. »Zdaj ko se je Slovenija končno uveljavila kot resna snemalna destinacija, je odločitev, da se jih spet ukine, uničujoča – in norost je še toliko večja, ker pri teh povračilih sploh ne gre za neposredni finančni vložek, ampak za del denarja, ki ga k nam prinesejo tuji producenti.« Kakor je še pristavil, jim napovedi o dogovoru med kulturnim in gospodarskim ministrstvom prav nič ne pomagajo. »S tujimi partnerji se pač ne moremo pogovarjati na način, da prihodnje leto teh povračil ne bo, morda pa leto zatem znova bodo ali pa tudi ne – to je neresno, tako preprosto ne gre.«

Svet je v sklepu pozdravil prizadevanja ministrstva za kulturo, da zmanjšana sredstva v integralnem proračunu za prihodnji dve leti nadomesti z drugimi viri, obenem pa je ministrstvu predlagal, da ponovno razmisli glede zamrznitve denarnih povračil za avdiovizualno produkcijo za leto 2024. V nadaljevanju je svet med drugim znova podprl ohranitev delovanja obeh orkestrov RTVS, torej Simfonikov RTV Slovenija in Big Banda RTV Slovenija, ki bi jima bilo treba nujno »zagotoviti stabilno financiranje«, neodvisno od morebitnih finančnih zagat javne radijsko-televizijske hiše, prav tako pa so člani sveta pozvali k ohranitvi obsega in terminov oddaj o kulturi in umetnosti na RTVS – te naj bi namreč časovno in vsebinsko skrčili ter (vsaj nekatere) prestavili na pozne večerne ure.