Eden najbolj znanih avstrijskih egiptologov, profesor Günther Hölbl je že leta 1974 začel s sistematičnim fotografiranjem arheoloških najdišč in ustvaril okoli 14.000 diapozitivov. »Na terensko fotografiranje se je vedno zelo dobro pripravil, izbrane motive je pogosto večkrat fotografiral z barvnim dia filmom ob različnih svetlobnih pogojih,« je zapisal soavtor razstave Marko Frelih, ki je zakonca, ki ju je označil za »izvrstna poznavalca antične zgodovine ter velika popotnika po državah Sredozemlja in njegovega zaledja«, spoznal na Dunaju pred 30 leti. Kot je pojasnil, je v času svojega raziskovanja pogosto delal v zasebni študijski knjižnici zakoncev Hölbl. Iz sodelovanja so se razvile različne dejavnosti, med drugim je Hölbl večkrat obiskal Ljubljano kot predavatelj. Leta 2003 je postal častni član Kluba prijateljev Slovenske znanstvene fundacije.
Center za egiptologijo
Pod okriljem fundacije in muzeja je nastala tudi pobuda o nastanku Centra za egiptologijo in medkulturne povezave v Sredozemlju, ki je formalno postal del Kustodiata za zbirke iz Afrike in Amerike v SEM, v katerem deluje Frelih. Ideja o raziskavah medkulturnih povezav je pripeljala do sistematičnega dokumentiranja obsežnega fotografskega arhiva zakoncev Hölbl, je zapisal.
V prvi fazi sta arheolog Frelih in Hölbl skenirala okoli 14.000 diapozitivov arheoloških znamenitosti iz doline Nila in eksponatov iz Egiptovskih muzejev. Kot je pojasnil Frelih, egipčanski del arhiva vključuje predvsem fotografije templjev in posmrtnih kompleksov iz zgodnjega dinastičnega obdobja in Starega, Srednjega in Novega kraljestva, do poznejših obdobij Ptolomajcev in rimskih cesarjev ter koptskih samostanov in cerkva vse do danes. Dokumentirana je celotna dolina Nila od delte na severu, preko Srednjega Egipta do templjev Gornjega Egipta in do Nubije na jugu. Kasnejša potovanja so vodila Hölbla v oaze zahodno od doline Nila in skozi vzhodno puščavo z v skale vklesanimi napisi in kultnimi prostori v Vadi Hammamat do rimskih rudnikov, templjev in puščavskih naselbin Mons Claudianus, Mons Porphyrites ter do rudnikov Mons Smaragdus z rimskimi postojankami in puščavskimi cestami, ki vodijo do Rdečega morja.
Zakonca sta arhiv podarila SEM z željo, da bodo fotografije obogatile muzejsko dokumentacijo in v medijih dosegle širšo javnost ter spodbudile zanimanje med mladimi za bogato dediščino Egipta in sredozemskih kultur, so zapisali v muzeju. Po Frelihovih besedah zakonca Hölbl z donacijo »odpirata številne možnosti za raziskave starih sredozemskih kultur, predvsem epohalne egipčanske kulture, ki je pustila globoke sledi v genezi človeške civilizacije od prazgodovine do današnjih dni.«
Kot so še spomnili v muzeju, so slikovno gradivo že koristili pri več publikacijah in razstavah, kot so Magija amuletov (2014), Zmaj vseh zmajev (2018) in Sveti konji-nebesni jezdeci (2022). Pod tokratno razstavo z izborom fotografij egipčanskih svetišč in grobnic, ki se nahajajo ob reki Nil, na rečnih otokih in v puščavskih oazah, se skupaj s Frelihom in Hölblom kot soavtorica podpisuje še Urška Furlan. Na ogled bo do 27. avgusta.
