Ena najcelovitejših prostorskih stvaritev turistične arhitekture v Jugoslaviji je delo slovenskega arhitekta Janeza Kobeta. Slovenska plaža je v Budvi nastala kot rezultat zveznega jugoslovanskega arhitekturnega natečaja v popotresni obnovi črnogorske obale po potresu leta 1979. Kompleks, ki še danes velja za zgled humanega in trajnostnega turističnega urbanizma na Jadranu, je bil z mislijo na javno dobro narejen po principu »mediteranskega mesteca«, vpetega v zeleno parkovno območje, kjer imajo svoj prostor tudi umetnine in skulpture. To je prostor kolektivnega bivanja, v katerem je že Kobe mislil tudi na tamkajšnjo vegetacijo, ki je v zadnjih štiridesetih letih dosegla svoj vrhunec in tako postala zaključen ekosistem. Kompleks je leta 1984 prejel nagrado mesta Budva, leto kasneje pa v Jugoslaviji najvišjo strokovno Borbino nagrado za arhitekturo. V želji po novih zaslužkih je prihodnost tega kompleksa zdaj ogrožena.
V teh dneh je več kot dvajset slovenskih strokovnih in izobraževalnih institucij izrazilo ogorčenost zaradi načrtov Hotelske grupe Budvanska rivijera in njenega delničarja MK Group iz Beograda, ki nameravata zrušiti Slovensko plažo, da bi tam zgradila nove komercialne objekte. Pristojne slovenske državne organe pozivajo, naj nemudoma uvedejo uradne postopke za zaščito turističnega naselja.
Odraz vrednot današnjega časa
MK Group namerava vložiti 700 milijonov evrov v gradnjo hotelsko-poslovnega kompleksa in rušitev objektov, ki že služijo svojemu namenu ter so v celoti gledano arhitekturni unikat. Prebivalci Budve so že organizirali prvi protest s sporočilom »Na Slovenski plaži ne boste gradili«.
Medtem ko MK Group zavajajoče obljublja »urbano sanacijo« in modernizacijo, se poraja vprašanje, v interesu koga bodo izpeljali ta projekt. Slovenska plaža je na tem območju namreč še edini zares zeleni in ustrezno oskrbovan prostor, ki je tudi eden najzgodnejših in najcelovitejših primerov trajnostne prakse turistične arhitekture v Evropi. Slovenska plaža temelji na načelih racionalne rabe prostora, energetske učinkovitosti in kulture sobivanja. Med tamkajšnjimi inovativnimi rešitvami so denimo centralni sistem pralnic in kuhinj za več kot petnajst gostinskih lokalov, 50 različnih namestitvenih tipologij ter ena prvih sončnih elektrarn v Evropi, namenjena ogrevanju vode, ki deluje še danes. »Slovenska plaža je bila zasnovana kot odprta urbana struktura, dostopna vsem, in ne kot klasično zaprto hotelsko letovišče, namenjeno izključno lastnim gostom. Njena prostorska logika temelji na ideji sredozemskega mesta v malem, oblikovanega z mrežo pešpoti, trgov in atrijev. Znotraj tega okvira se razpira dramaturgija poti, ambientov in pogledov, ki obiskovalcem ponuja bogato raznolikost prostorskih doživetij,« je v svojem strokovnem članku zapisal arhitekt Timotej Jevšenak.
»Rušenje bi pomenilo izbris ene najpomembnejših stvaritev slovenske arhitekture zunaj meja države, hkrati pa nepopravljivo izgubo kulturne identitete Budve in odmik Črne gore od evropskih načel trajnostnega razvoja, kulturne odgovornosti in spoštovanja avtorskega dela,« so v pozivu k ohranitvi kompleksa še zapisali slovenski arhitekti.
