Zdaj, ko se je veliko odprtje Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica, v katero je bilo uprtih ogromno oči, že zgodilo in je za nami že tudi prvi programski teden, si je po besedah Stojana Pelka ekipa nekoliko oddahnila. Odzivi so bili dobri, a to je šele začetek, pravi programski direktor EPK. »Odprtje je pokazalo, da znamo delati na veliko, a zdaj imamo pri vsakem posameznem projektu možnost za vsebinske presežke. Kar se je izkazalo v preteklih dneh, je, da je v majhnih odmerkih lahko zelo velik impulz. Čustveni ali politično aktivacijski. Zdi se mi, da je to naša formula – v majhnih intimnih presežkih. Da nekdo joka, nekdo reče, da tega ni vedel, in nekdo vidi, da je mogoče,« svoj pogled in pričakovanja na aktualni EPK strne programski vodja projekta. Kot še pravi, je njegov moto, da mora biti EPK slavospev presežkom, ki ljudem dajejo upanje, da s kulturo lahko (še) nekaj doživiš. Poudarja pomen umetniške in intelektualne intervencije v javni prostor. »Pomembna je angažiranost, pri čemer z eno gesto, intelektualec včasih zgolj z izjavo, včasih s knjigo ali pamfletom, vendarle še vedno lahko pretreseš družbeno tkivo, čemur se ne gre nikoli odpovedati. In mi živimo v času s filozofom Slavojem Žižkom, ki to s svojo natančnostjo misli še vedno zna. Pri čemer sem imel srečo, da sem bil del generacije, ki se je učila od njega in Mladena Dolarja,« pravi magister filozofije in doktor socioloških študij.

Pelko pravi, da je njegov moto, da mora biti EPK slavospev presežkom, ki ljudem dajejo upanje, da s kulturo lahko (še) nekaj doživiš. Foto: Tomaž Skale
Stojan Pelko, programski direktor EPK 2025
Stojan Pelko, ki ga zadnji dobri dve leti lahko spremljamo v vlogi programskega direktorja EPK 2025, projekta, za katerim je uvodni teden, je v svojem profesionalnem življenju že marsikaj bil in počel. Seznam njegovih kariernih izkušenj je širok in raznolik, a vedno je plul med kulturo in politiko ter ob tem krmaril med sistemom in svobodo. Sam pravi, da ga je film, kjer je ustvarjal predvsem kot teoretik, pripeljal v oglaševanje, od koder je nato prestopil v politični marketing. A ne samo to. V svojem profesionalnem življenju je zasedel tudi vlogo filmskega scenarista in publicista, predavatelja sociologije kina na filozofski fakulteti, državnega sekretarja, pisca in urednika ter celo gledališkega sodelavca.