Pred časom ustanovljen Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti (ZRSPU) očitno ni ravno visoko na lestvici prioritet novega vodstva na kulturnem ministrstvu. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je namreč že kmalu po svojem nastopu funkcije javno namignila, da zaradi primanjkljaja v proračunu ministrstva za kulturo »trenutno ni sredstev za njegovo delovanje« in da bi bilo treba celo v primeru, da bi zagonska sredstva zanj črpali iz obstoječe kohezije, vendarle »zagotoviti tudi integralni del sredstev, ki pa jih prejšnja vlada za leto 2027 sploh ni predvidela«. Oziroma drugače: za decentraliziran javni zavod s sedežem v Celju, ki naj bi sistemsko podprl podhranjeno področje sodobnega plesa, ni denarja – za kar naj bi bilo s svojim razsipnim delovanjem odgovorno prejšnje vodstvo ministrstva.
Ministričine besede je kmalu zatem demantiral vršilec dolžnosti direktorja ZRSPU Simon Kardum, ki je trditve o pomanjkanju oziroma odsotnosti integralnih proračunskih sredstev za sofinanciranje delovanja zavoda označil za sprenevedanje in zavajanje. »Ne drži, da v veljavnem proračunu Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 ministrstvo za kulturo ne razpolaga s sredstvi za ta namen: v letošnjem letu je tako na proračunski postavki 131084 – Umetniški programi v javnih zavodih za delovanje zavoda namenjenih 560.000 evrov, v naslednjem letu pa 602.000 evrov,« je bil natančen. »Ravno to so tista zagonska sredstva, ki jih omenja ministrica, in kohezijska sredstva s tem nimajo prav nobene zveze.«Kardumove besede je nato potrdila tudi prejšnja ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je izjavo, da sredstva za delovanje zavoda »niso zagotovljena«, označila za neresnično. »Ustrezna sredstva so v državnem proračunu zagotovljena tudi za prihodnje leto, dodatno podporo pa zagotavljata tudi obe soustanoviteljici zavoda, torej mestni občini Celje in Nova Gorica, ki prispevata prostore, njihovo vzdrževanje ter financiranje dveh delovnih mest,« je dodala. Ob tem je pojasnila, da so rezervirali še štiri milijone kohezijskih sredstev za obdobje 2026–2029, ki so namenjena kulturno-umetnostni vzgoji oziroma zaposlovanju na področju sodobnega plesa z zavodom kot nosilcem programa. »Če bi zares prišlo do ukinjanja zavoda, to ne bi bilo posledica pomanjkanja denarja, temveč politične odločitve nove oblasti, ki si več kot očitno želi preusmeriti ta sredstva drugam.«
Ministrstvo ni navdušeno
Zaradi nasprotujočih si navedb smo se na ministrstvo obrnili po dodatna pojasnila. »Pri omenjenih proračunskih sredstvih gre za številke na postavki za delovanje javnih zavodov, ki v proračunu res so, vendar niso namensko vezana izključno na delovanje Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti,« so nam odgovorili z Maistrove. »Zaradi velikega primanjkljaja, ki je posledica porabe ministrstva v času prejšnje vlade, za delovanje novega zavoda ni zagotovljenih sredstev,« so znova ponovili. »Poleg zagonskih sredstev bi bilo treba namreč zagotoviti tudi dolgoročno sofinanciranje njegovega delovanja, česar pa ob trenutnem stanju javnih financ ni mogoče odgovorno zagotoviti.« Dodali so še, da bodo sredstva »ostala del proračunske postavke za financiranje javnih zavodov in bodo porabljena za financiranje nalog, ki jih ministrstvo v okviru te postavke zagotavlja«.
Ob tem so na Maistrovi spomnili, da je kulturno ministrstvo ZRSPU ustanovilo skupaj z mestnima občinama Celje in Nova Gorica, s katerima je v začetku aprila podpisalo tudi tripartitno pogodbo o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, v kateri so med drugim natančno opredeljeni vložki vseh treh partnerjev. »Ministrstvo je obema županoma že predlagalo sestanek, na katerem bi obravnavali nadaljnje možnosti,« pravijo. Sestanek naj bi bil 27. julija – medtem na ministrstvu, kot pravijo, »preverjajo pravne in finančne vidike prevzetih obveznosti« in ustreznost sklenjenih pogodb, do zaključka teh postopkov pa »ne morejo prejudicirati nadaljnjih odločitev«.
»Sicer je stališče ministrstva za kulturo jasno,« so ob tem poudarili. »Ne podpiramo vzpostavljanja novih administrativnih institucij na področju kulture, ki ne prispevajo neposredno k ustvarjalnosti in boljšim pogojem za delo ustvarjalcev. Vodilo ministrstva je odločen 'ne' birokraciji v kulturi in odločen 'da' ustvarjalnosti. Po ocenah bi začetek delovanja zavoda pomenil vzpostavitev več deset novih pisarniških delovnih mest, kar ni skladno s strateško usmeritvijo ministrstva, kakor tudi ne z odgovornim upravljanjem javnih financ v trenutnih razmerah.«
»Država naj spoštuje zaveze«
Kakor je ob tem povedala predsednica Društva za sodobni ples Slovenije (DSPS) Teja Reba, jih je stališče ministrstva presenetilo in razočaralo. »Odločitev o zaustavitvi financiranja ni posledica odsotnosti proračunskih sredstev, temveč meri na njihovo prerazporejanje,« ugotavlja. Po njenih besedah pri ZRSPU ne gre le za nekakšen načrt ali idejo, saj je javni zavod ustanovljen, ima konstituiran svet zavoda in imenovanega vršilca dolžnosti direktorja. »Če država zdaj ne bo zagotovila sredstev za njegovo delovanje, bo s tem v resnici zaustavila izvajanje lastnega ustanovitvenega akta in procesa, ki ga je sama vodila več let. Takšna odločitev dejansko pomeni blokado že ustanovljenega javnega zavoda.« Kot pravi, od države pričakujejo spoštovanje že sprejetih odločitev. »Nedopustno bi bilo, da se javna institucija zaradi politične odločitve pusti brez sredstev za delovanje; navsezadnje bi to pomenilo tudi izgubo evropskih sredstev, ki jih je država sama predvidela za to področje.«
Vendar se trenutno dogaja prav to. Kot pravi Simon Kardum, namreč ministrstvo svojih obveznosti do zavoda ne izpolnjuje. »Namenska sredstva za letošnje in naslednje leto v veljavnih proračunskih dokumentih so zagotovljena, ministrstvo pa jih je na podlagi veljavnih strateških, ustanovitvenih in pogodbenih dokumentov dolžno tudi izplačati,« poudarja. Kot pojasnjuje, je celjska občina svoj del letošnjih obveznosti v višini 40.000 evrov na primer že poravnala, v skladu s pogodbo pa bi moralo ministrstvo sredstva za delovanje javnega zavoda v letošnjem letu, torej 560.000 evrov, izplačati do 24. junija, vendar se to kljub pozivom še ni zgodilo. »Sklicevanje na predviden rebalans proračuna in domneven primanjkljaj v kulturnem proračunu z izpolnjevanjem obveznosti do zavoda in seveda obeh soustanoviteljic nima neposredne povezave,« meni. Brez teh sredstev po njegovih besedah ne bo mogoče plačevati dela vršilca dolžnosti direktorja in umetniške direktorice, plačati opravljenih pravnih storitev ter tudi bodočih računovodskih, oblikovalskih in informacijskih storitev; ravno tako ne bo mogoče objaviti razpisov za delovna mesta, kupiti opreme, izvajati predvidenega programa in pripraviti projektne dokumentacije za kohezijska sredstva.
Kot dodaja, ministrstvo tudi njemu vse do danes ni plačalo večmesečnega opravljenega dela v vlogi vršilca dolžnosti direktorja v višini 11.000 evrov, kljub poslanemu opominu pred izvršbo. Poleg tega zavod še zdaj čaka na soglasje ministrstva glede pravilnika o organizaciji dela in sistematizaciji delovnih mest, ki so ga že potrdili na svetu zavoda in na obeh partnerskih občinah. »Če ministrstvo ne bo izpolnjevalo svojih obveznosti v zadanih rokih, bo delovanje zavoda v praksi onemogočeno,« sklene Kardum.