Projekt Never Forget, ki ga je podprla Evropska unija in združuje partnerje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Občino Lendava in judovsko skupnost v Čakovcu na Hrvaškem, je bil namenjen spodbujanju spominjanja na žrtve holokavsta in krepitvi evropske državljanske kulture, demokracije, spoštovanja človekovih pravic ter razmišljanju o evropski kulturni raznolikosti in skupnih vrednotah.
»Želeli smo spodbuditi ljudi ne le, da se seznanijo z dejstvi, ampak da tudi kaj naredijo,« je povedal direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak.
Med glavnimi skupinami, ki so jih s projektom naslavljali, so bili učitelji in dijaki. V Čakovcu so na primer organizirali ekskurzijo v spominski muzej Auschwitz-Birkenau na jugu Poljske, ki se nahaja na mestu nekdanjega istoimenskega nemškega nacističnega koncentracijskega taborišča. V Sloveniji so lani gostili idejnega očeta postavljanja Tlakovcev spomina Gunterja Demniga in ob tem postavili takšna spominska obeležja med drugim še v Šalovcih in Lendavi.
Zaključek predstavlja razstava Zgodba o dveh transportih. Medžimurski in prekmurski Judje med holokavstom, ki so jo danes slovesno odprli v Sinagogi Maribor. Pripoveduje o dolgi zgodovini Judov na območju Prekmurja in Medžimurja, vzponu in razcvetu judovskih skupnosti na tem območju, njihovem prispevku k razvoju mest in krajev v obeh pokrajinah ter žalostni usodi, ki jih je doletela med holokavstom.
Na razstavi je poleg fotografij in besedil na panojih postavljena na ogled tudi odeja Erike Fürst, ki je bila kot deklica deportirana v taborišče. V eni od vitrin je beležka Lajosa Blaua, v kateri je zbiral fotografije, ki mu jih je med drugo svetovno vojno pošiljala iz Lendave žena, vse dokler nista bili s hčerko odpeljani v Auschwitz-Birkenau.
Naslov razstave se nanaša na transporta, v okviru katerih je bila leta 1944 odpeljana v taborišče večina medžimurskih in prekmurskih Judov. Hajdinjak je opozoril, da nista bila edina. »Ko sta bila ta dva transporta v Auschwitz, je manjkala že četrtina Judov na tem območju. Bili so zaprti, ubiti ali pa so pobegnili. Zgodba je torej dosti bolj kompleksna, kot se sprva zdi,« je dejal.
V Lendavi so Judi nekoč predstavljali deset odstotkov prebivalstva. Po besedah podžupana Mihaela Šooša so predstavljali pomemben del skupnosti. »Med drugim so izgradili našo glavno ulico, bili so poslovneži, ustanavljali so različna društva in bili sestavni del družbenega življenja v Lendavi. Na žalost se je to med drugo svetovno vojno nenadoma prekinilo, zato je pomembno, da ohranjamo spomin nanje,« je povedal.
V tej občini so v okviru projekta Never Forget priredili več seminarjev in mednarodno konferenco, na kateri so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske. Sodelovali so tudi pri izdaji več publikacij s podrobnejšimi predstavitvami.
Kot pojasnjujejo sodelujoči v projektu, je bila 26. aprila 1944 v Lendavi in Murski Soboti zbrana največja skupina prekmurskih Judov, ki so jih nato odpeljali najprej v Čakovec, od tam pa v Nagykanizso, od koder so jih v vagonih vozili v Birkenau, kjer je bilo zbirno mesto za največje taborišče smrti Auschwitz. Večina je življenjsko pot tam končala. Ta, prvi in največji transport prekmurskih Judov je štel 367 ljudi. Drugi, nekoliko manjši val deportacij je sledil jeseni.
