Državni zbor je v torek po pričakovanju sprejel novelo zakona o Prešernovi nagradi, s katero se priprava osrednje proslave ob kulturnem prazniku z upravnega odbora Prešernovega sklada prenaša na koordinacijski odbor za državne proslave. Ta sprememba, ki jo je vlada načrtovala že kar nekaj časa, je sicer naletela na prav tako pričakovano (in tudi neuspešno) nasprotovanje opozicije, vendar pa v splošni in strokovni javnosti že ves čas vzbuja mešane občutke, kljub zagotovilom na vladni strani, da se bo z njo organizacija proslave dvignila na višjo raven – to namreč, še posebej na daljši rok, nikakor ni samoumevno, opozarjajo kritiki.
Želja po »boljši usklajenosti«
Spomnimo: vlada je ob oblikovanju spremembe poudarjala, da je v preteklosti »večkrat prihajalo do organizacijsko-tehničnih nejasnosti« ter »vprašanja formalne odgovornosti za izvedbo proslave«, ob tem pa pojasnjevala, da bodo tako le poenotili odločanje o vseh državnih proslavah. Prav tako naj bi imel koordinacijski odbor, ki organizira vse druge državne proslave, boljše organizacijsko znanje ter ustreznejše produkcijske zmogljivosti od upravnega odbora Prešernovega sklada, kakor je ob burnih debatah, ki so se v preteklih dneh vrstile tako na odboru za kulturo kot v parlamentu, znova poudaril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Toda ob omenjenih razpravah ni manjkalo niti ugotovitev, da bi lahko nova ureditev vodila v politizacijo proslave in celo v možnost političnih pritiskov na vsakokratni upravni odbor – navsezadnje smo tudi na naših straneh že opozarjali, da se sestava koordinacijskega odbora, ki je delovno telo vlade, spreminja s sleherno menjavo oblasti, pri čemer zagotovo niha tudi njegova sposobnost priprave »umetniško kakovostnih, finančno vzdržnih prireditev«.
Po mnenju dela opozicije sprememba korenini v lanskih zapletih z naknadno »izročitvijo« nagrade za življenjsko delo Svetlani Makarovič, ki je Prešernovo nagrado leta 2000 zavrnila, tokrat pa jo je bila pripravljena sprejeti – vendar pa se je sedanji upravni odbor Prešernovega sklada (temu se mandat izteče letos) pod vodstvom Jožefa Muhoviča otepal tako možnosti »ponovne podelitve« kakor tudi umetničine morebitne udeležbe na proslavi kot takšni. Muhovič je sicer že ob predstavitvi letošnjih Prešernovih nagrajencev izrazil zadržke do spremembe zakona. »Slovesnost ob kulturnem prazniku je zasnovana na način, da v ospredje postavi delo in dosežke vsakokratnih nagrajencev, ki jih izbere upravni odbor. Ta nagrade tudi podeli, jih javno utemelji ter se v ta namen hkrati temeljito seznani z dosežki nagrajencev, zato je tudi najbolj primeren, da oblikuje vsebinski del proslave ter slavnostni govor,« je pojasnil takrat.
Podrejenost trenutni oblasti
Po Muhovičevem mnenju gre pri prenosu pristojnosti vsebinske zasnove proslave na koordinacijski odbor pravzaprav za neutemeljeno poseganje v sam smisel delovanja ter obstoja upravnega odbora; podobno razmišlja tudi pisatelj, dramatik in režiser Vinko Möderndorfer, ki je bil predsednik UO Prešernovega sklada med letoma 2016 ter 2019, ki je za STA v teh dneh ugotovil, da pomeni takšna odločitev poseganje v samostojnost upravnega odbora, tudi zato, ker njegovo delovanje ne poteka vzporedno z menjavo oblasti. »Oblast se lahko zamenja predčasno, z njo pa tudi koordinacijski odbor za državne proslave, medtem ko UO Prešernovega sklada na svoji funkciji vedno ostaja štiri leta – zdaj bi se torej lahko zgodilo, da bi estetsko podobo in program podelitve določila nova oblast, čeprav vemo, da se videnje kulture oziroma njenega položaja v družbi precej razlikuje glede na to, kdo sestavlja vlado.« Po njegovem mnenju bi bilo že zato prav, da vsakokratni upravni odbor sam poskrbi za zasnovo proslave.
»Vemo, kako patetično domoljubne so bile državne proslave za časa vlad Janeza Janše – ali kako so bile ekskluzivne, ko je bila na oblasti leva politična garnitura. Zakaj ne bi bila Prešernova proslava drugačna? Zakaj ne bi odražala estetskega in umetniškega videnja vsakokratnega upravnega odbora, kakršen koli bi že ta bil,« se še sprašuje Möderndorfer, ki meni, da novela zakona o Prešernovi nagradi vsekakor pomeni politizacijo proslave, pa četudi se politiki pri tem nikoli ne da popolnoma izogniti. »Navsezadnje sestavo vsakokratnega upravnega odbora predlaga oblast – zato je lahko ta sestavljen iz članov, ki so blizu vladni viziji umetnosti, ne pa zgolj strokovnjaki s področja kulture. Vendar pa po tistem, ko je upravni odbor enkrat potrjen, politika ne bi več smela imeti vpliva nanj, niti v zvezi z njegovim delovanjem in odločitvami niti v zvezi s prireditvijo in podelitvami nagrad.«
