V vse bolj razgretem ozračju predvolilnega boja ter vsakodnevnih političnih afer je vprašanje položaja in razvoja kulture praviloma odrinjeno na rob. Strokovne organizacije in stanovska združenja s kulturnega področja so zato v ponedeljek v CUK Kino Šiška pripravili posebno soočenje, na katerega so povabili predstavnike vseh političnih strank, ki bodo kandidirale na skorajšnjih volitvah. Odzvalo se jih je enajst, nemara pa je pomenljivo, da med njimi ni bilo, vsaj ne neposredno, nobene od tistih, ki sestavljajo trenutno vladno koalicijo.
Tako ni presenetljivo, da so v razpravi prevladovali kritični toni, kakršna je bila med drugim tudi ugotovitev Tamare Vonta (Gibanje Svoboda), da »na kulturnem in medijskem področju vlada popolno razsulo«. Že uvodoma so si bili zbrani bolj ali manj enotni, da je pred kratkim sprejeti nacionalni program za kulturo slab oziroma spisan »ideološko, za kar v kulturi ni prostora«, kakor je poudaril Zlatan Čordić (Naša prihodnost in Dobra država); smiselno bi ga bilo znova pretehtati. Nekaj bi se sicer dalo popraviti z ustrezno prilagoditvijo akcijskega načrta, ki podrobno določa izvajanje nacionalnega programa, je dodala Asta Vrečko (Levica), pri čemer pa bi ga morala vlada pred sprejemom ponuditi v javno obravnavo – s čimer sta se strinjala tudi Gorazd Knific (Piratska stranka) in Jerca Korče (LMŠ).
Nujna prenova zakonodaje
V nadaljevanju so se sodelujoči osredotočili zlasti na vprašanja zakonodaje, razdeljevanja proračunskih sredstev, decentralizacije in pa dialoga s stroko ter civilno družbo, pri čemer je moderatorka Ksenija Horvat pogovor precej uspešno krmarila stran od občih mest o pomenu kulture za narod in podobnem. In čemu bi se prisotni najprej posvetili? Esmeralda Vidmar (Za ljudstvo Slovenije) je kot glavni težavi izpostavila prekarstvo v kulturi ter neustrezno delitev sredstev, Marko Balažic (Povežimo Slovenijo) se je prav tako zavzel za izboljšanje položaja samozaposlenih, Dejan Podgoršek (Naša dežela) pa je menil, da je področje kulture »preveč institucionalizirano« in da bi bilo treba pri umetnikih bolj spodbujati podjetnost, ne pa da so odvisni od denarja, ki ga delijo od politike nastavljene komisije. Branislav Rajić (SAB) se je zavzel za izenačitev socialnih pravic samozaposlenih s tistimi, ki delajo v javnih zavodih, na primer glede bolniške odsotnosti; v to smer razmišljajo tudi v Piratski stranki, kjer so dodali, da bi morali v kulturi odločati strokovnjaki in ne politika.
Podobno je menil Klemen Belhar (Vesna – zelena stranka), ki je omenil nujnost spremembe zakona o medijih in zakona o RTV: »Programskega sveta RTV ne bi smeli sestavljati predstavniki političnih strank, temveč predstavniki javnosti.« Zakonodajne spremembe so prioriteta tudi za nekatere druge. »Stvari je treba postaviti na povsem sveže temelje in zakonodajo napisati na novo, tako medijsko kakor za celotno področje kulture,« je poudarila Tamara Vonta. Še bolj je bil nazoren Dejan Prešiček (SD): »Socialni demokrati menimo, da potrebujemo nov kulturni model in zato tudi novi krovni zakon; sistem je namreč zastarel.« Napovedal je tudi, da bodo v primeru uspeha na volitvah v stotih dneh pripravili nova zakona o medijih in o RTV.
Kako bolje razdeliti denar?
Tudi Levica ima, kot pravi Asta Vrečko, pripravljeno celovito zakonsko prenovo kulturnega sistema, s katero bi med drugim odpravili škodljive spremembe iz zadnjih let. »Predvsem pa je treba kulturno zakonodajo depolitizirati.« Jerca Korče je dodala, da bi bilo treba najprej popraviti zakon o debirokratizaciji, ki je prenesel moč odločanja na ministre, napovedala je tudi prenovo medijske zakonodaje, nov zakon o samozaposlenih ter uvedbo samostojne proračunske postavke za nevladne organizacije in samozaposlene.
Večina se je strinjala, da je lahko način delitve sredstev še pomembnejši od njihove količine. »Kaj pomaga rekorden proračun, če ministrstvo ne poravnava svojih obveznosti, sredstva pa preliva k vnaprej dogovorjenim prejemnikom,« je bil kritičen Čordić, ki je korupcijo označil za velik problem tudi v kulturi. »Iz proračuna bi bilo treba izločiti tiste, ki s kulturo v resnici nimajo dosti zveze, na primer verske organizacije in razna sumljiva društva,« so bili jasni Pirati. Asta Vrečko se je zavzela za povišanje podpore kulturni vzgoji ter dediščini, omenila je še, da bi pri Levici namenili interventna sredstva nevladnim organizacijam, ki so na programskem razpisu po krivici ostale brez denarja. Zbrani so se zavzeli tudi za izboljšan dialog s stroko, kulturniško zbornico in nevladnimi organizacijami – vsi so se opredelili tudi proti nadaljnjim postopkom izseljevanja nevladnih producentov z Metelkove 6. »Jasno je, da smo za dialog in večjo vlogo stroke. Absurdno je, da se moramo o tem sploh pogovarjati, že to veliko pove o trenutnem stanju,« je povzela Vonta. Posnetek pogovora si je sicer mogoče ogledati na spletnih straneh Kina Šiška.
