Uvod v umetniški del slovesnosti je na rekonstrukciji neandertalčeve piščali v spremstvu pihalnih orkestrov iz Cerknega in Idrije pripadel multi-inštrumentalistu Boštjanu Gombaču. Z zvokom piščali je kot pastir obiskovalce in nastopajoče vabil in klical k sebi. Ni naključje, da ga spremlja orkester iz Cerknega, leta 1995 sta namreč arheologa Janez Dirjec in Ivan Turk na Cerkljanskem našla neandrtalčevo piščal – doslej najstarejše najdeno glasbilo na svetu. Stara je 60.000 let. Gombač je premierno zaigral na rekonstrukcijo piščali iz 3D tiska, ki jo je izdelal narodni muzej Slovenije. Prireditev se je tako začela z najstarejšo znano glasbeno kulturo, kar jo poznamo na svetu. Nastopu se je pridružilo Godbeno društvo rudarjev Idrija, njihov orkester letos praznuje 360 let obstoja, s čimer mu pripada naslov najstarejše neprekinjeno delujoče godbe v Evropi.
Sledil je umetniški spektakel zvoka, svetlobe in gibanja. Prizorišče dogajanja so postala pročelja stavb, odri, zasloni, velik trampolin... Pod kostumografijo na obeh glavnih prizoriščih se podpisuje Primorka globalnega dometa Matea Benedetti. Med drugim so nastopili plesalci MN Dance Company in plesalci Branka Potočana, akrobati svetovnega slovesa Danking Devils in pianista Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. Alexandrovo otroško igrišče sta bili Gorica in Nova Gorica, Giuseppejeva družina se je na Goriško priselila iz Sicilije, ker mu je želela omogočiti šolanje pri pianistu in Aleksandrovem očetu Sijavušu Gadžijevu. Danes sta oba vrhunska umetnika, na odprtju Evropske prestolnice kulture bosta spomnila, da lahko tudi mali kraji pišejo zgodovino.
Spektakel je prepletel še druga znana imena, ki delujejo v slovenski kulturi, kot so kitarist Bor Zuljan, Laibach, skupina MRFY in svetovno priznana didžejka Brina Knauss. Po odru so se sprehodili tudi kurenti, ki so iz najstarejšega mesta Ptuj v najmlajše slovensko mesto prinesli napoved pomladi. Odprtje se bo sklenilo z večerno zabavo na različnih prizoriščih po obeh mestih.
