V zadnjih dveh letih je bilo v naši okolici kar nekaj neavtoriziranih razstav uličnega umetnika Banksyja, ki mu kljub velikanski svetovni slavi uspeva ohranjati anonimnost. Ta je za njegovo delovanje ključna, saj z grafitiranjem in tudi drugimi oblikami urbanih intervencij neredko hodi po pravnih robovih, hkrati pa ravno njegova slovita anonimnost ob njegovih delih odpira zanimiva družbena vprašanja, ne nazadnje pa okoli umetnika ustvarja tudi nekaj mitičnosti.
Do lanskega aprila je bila razstava Banksyjevih del na ogled v nekdanji ribarnici v Trstu, še leto prej si je bilo drugo razstavo o tem angažiranem ustvarjalcu z močnimi političnimi sporočili, kritiko potrošništva, kapitalizma, vojn, terorizma in umetniškega sistema mogoče ogledati v nakupovalnem središču v Gradcu in do novembra 2022 tudi v improvizirani galeriji v Poreču. Prav to v hrvaški Istri pa je organiziral slovenski galerist David Rjazancev, direktor Galerije Deva Puri, ki stoji tudi za razstavo Banksy v Ljubljani, ki je v prostorih nekdanje prodajalne obutve na Čopovi 14 na ogled do 21. aprila. A ta v Ljubljani, kot pravi galerist, je bistveno večja od poreške in drugačna tako od tržaške kot celovške.
Kot pravi Rjazancev, razstavo Banksyja narediš na tri načine. »Lahko jo naredi on sam, kar je zagotovo najbolje, a njega ne moremo dobiti. Sam že deset let poskušam navezati stik z njim preko elektronske pošte in skupnih znancev, ki ga osebno poznajo, a ga ne dobim. Svoje razstave ima le v nekaj velemestih. Drugi način je, kar se večinoma dogaja po Evropi, da s spleta poberejo fotografije njegovih del in jih natisnejo ter razstavijo. Tega se mi ne gremo, ker se mi to ne zdi prav. Lahko so to lepe in zanimive razstave, vendar to ni prava stvar. Tretja možnost je, vsaj tako se tega lotevamo mi, da poiščeš zbiratelje in jih prosiš, da posodijo dela za razstavo. Zato so na tej razstavi originali. Tako Banksyjeve grafike kot grafike ljudi, s katerimi je sodeloval, in njegovih vzornikov,« pojasnjuje galerist. Pri tem še doda, da je največ zbirateljev Banksyjevih del v Veliki Britaniji, vendar je izposoja po brexitu še dodatno otežena, poleg tega Slovenijo umeščajo v vzhodno Evropo, zaradi česar so lahko zadržani glede sodelovanja. Zato so na ljubljanski postavitvi po besedah galerista na ogled dela zbirateljev iz celinske Evrope. »Menim, da nam je uspelo dobiti lepo zbirko. Pri čemer se mi zdi pomembno poudariti, da na pričujoči razstavi vidite pravo stvar. Na ogled so dela, ki jih je izdal Banksy, da gredo med ljudi, in tako ne boste videli nobene stene z grafiti, ki so jo milijarderji iztrgali z ulice in jo imajo sedaj v svoji palači.« Ob tem Rjazancev še opozori na množičnost reproduciranja Banksyjevih del. »Banksyjevih del je, kolikor hočeš.« Zato si je umetnik za avtorsko zavarovanje svojih stvaritev izmislil trik, kar je certifikat, ki ga ni mogoče ponarediti. Tega spremlja ilegalna valuta za 10 funtov, na kateri je Banksy podobo kraljice zamenjal s podobo Diane, in kadar gre za umetnikovo originalno delo, o tem na certifikatu priča ta njegov pretrgani bankovec – polovico ga ima lastnik dela in polovico umetnik.
Dela Banksyja in
njegovih vzornikov
Na razstavi Banksy v Ljubljani, ki se v začasni galeriji vije čez dve etaži, je predstavljenih več kot sto del Banksyja in umetnikov, ki so nanj vplivali, ter umetnikov, na katere je vplival sam ali pa z njimi sodeloval. Na ogled so postavljena tudi nekatera njegova najbolj znana dela, med njimi Flying Copper, Monkey Queen, Bomb Hugger, Gulf Sale, Toxic Marry, Applause, ročno našpricana naslovnica za Röyksopp in druge plošče z njegovimi najbolj prepoznavnimi grafičnimi motivi, kot so Flower Thrower, One Day We'll Be In Charge in Happy Choppers. Razstavljeni pa so tudi arefakti oziroma spominki iz njegovega projekta Walled Off Hotel, butičnega hotela, ki je hkrati tudi umetniška galerija, v Betlehemu, tik ob nezakonitem izraelskem zidu na Zahodnem bregu. Zaradi česar Banksy pravi, da je to »hotel z najslabšim razgledom«. Poleg tega so na ljubljanski razstavi predstavljeni še drugi odmevni avtorjevi projekti, med njimi tudi Dismaland in Love Welcomes, prav tako pa tudi plakati z njegovih prejšnjih razstav in njegovo sodelovanje s projektom The Simpsons. Razstavljena pa so tudi dela umetniških ikon, ki so vplivale na Banksyja, kot denimo Picasso, Warhol in Blek le Rat. Za tega francoskega grafitarja, ki ga opisujejo kot očeta »grafita s šablono«, pa, kot navajajo na razstavi, je Banksy dejal: »Vsakič, ko pomislim, da sem ustvaril nekaj originalnega, ugotovim, da je Blek le Rat to že naredil. Samo dvajset let prej.«
