Njegovih plakatov ni bilo mogoče spregledati, še več, želeli smo si jih imeti doma v svoji sobi. Bili so več kot plakati, privlačno urejen zbir vizualnih informacij in bistvenih podatkov, kakor knjiga v malem in če si ga skrbno pregledal, si se že lahko pogovarjal s tistimi, ki so šli na razstavo ali v gledališče. Ranko Novak (1948) je eden vodilnih ustvarjalcev na področju slovenskega oblikovanja. Kalil se je pri najboljših – na zagrebški fakulteti za arhitekturo, potem je diplomiral pri prof. Ravnikarju v Ljubljani, se izpopolnjeval v Londonu in zaposli na oddelku za grafično oblikovanje podjetja Iskra Commerce. Konec sedemdesetih let se začne obdobje plodnega sodelovanja z Miljenkom Liculom in Milanom Pajkom. Ustanovijo studio Znak z neverjetno produkcijo med drugim dobesedno oblikujejo Slovenijo (politični plakat, tolar, potni list itd..).
Zaradi brezhibnega obvladovanja tipografij, fotografije, likovnih rešitev in načela, da ne sme biti nič izmišljenega, je ustvaril prepričljive celostne podobe podjetij in kulturnih ustanov z logotipi, ki so ponarodeli. Pred približno dvajsetimi leti smo opazili postopno preoblikovanje časopisa Delo in nato še Dnevnika z unikatnimi tipografijami in od takrat smo časopis vse bolj gledali kot brali oz. preleteli le privlačne vizualne informacije. Seveda, zadaj je bil Ranko Novak z ekipo, ki so se zavedali vpliva interneta in dejstva, da smo postali družba podob. Sosedi Hrvati ga imajo za svojega, saj se je tam rodil in se radi pošalijo, da je Novak na stalnem delu v Evropi, vendar zaradi dela pogosto prečka schengensko mejo. Na Hrvaškem je oblikoval logotipe za gledališče, arhiv, muzeje, inštitut itd. In na desetine logotipov za jugoslovanska podjetja, ki so propadla po razpadu države.
Razstavo so kurirali Mateja Podlesnik, Alenka Trebušak in Ajdin Bašić, ki je tudi zasnoval in oblikoval postavitev razstave. Kot (vizualno) izvemo na razstavi, je Ranko Novak v zadnjih desetletjih postavil številne razstave, od Moderne in Narodne galerije do Cankarjevega doma in razstav v tujini. Ko se sprehajamo skozi razstavo, opazimo jasno razporeditev plakatov po obdobjih in institucionalnih sodelovanjih vse od druge polovice sedemdesetih let do letošnje razstave, ki jo je postavil v Narodni galeriji. V vmesnem obdobju pa je neverjetna produkcija, le najboljše je razstavljeno – plakati in fotografije na stenah v različnih kompozicijah, ki vabijo k zabavnemu ali informativnemu branju ali zgolj vizualnem uživanju v barvni skali, tipografiji in izvirni likovni podobi. V preprostih vitrinah so njegove brošure, promocijski material, revije, katalogi in knjige s prepoznavnim pečatom – visoko kakovostno (ČB) fotografijo in unikatnimi črkami posebej razvitimi za posameznega naročnika.
Novak je bil med prvimi oblikovalci, ki so se v našem kulturnem prostoru sistemsko lotili oblikovanja celostne podobe, in med prvimi naročniki v novi državi je prav Mestna galerija, ki se mu je s to razstavo nekako oddolžila. Z nepozabnim logotipom Mestne galerije (ki je žal v združevanju mestnih galerij nekako poniknil) je združil slikarstvo in kiparstvo ter za galerijo od leta 2003 oblikoval več kot 90 katalogov ter številna vabila, plakate, publikacije in druge oblike vizualnega sporočanja, vse do postavitev razstav.
Njegov koncept je bil vedno enostaven in si ga velja zapomniti. V ospredju je bila želja, da se vidi eksponat in ne postavitve, vsebino plakata, kataloga, knjige ali logotipa in ne ego oblikovalca. V zadnjih desetletjih je pri nas opazen dvig vizualne kulture. Generacije študentov prof. Ranka Novaka iz ALUO, katedre za grafično oblikovanje, so spoznavale dober dizajn in vse oblike vizualnih komunikacij (tiska, embalaže, revije…), kar je verjetno njegova najbolj dragocena zapuščina.
