Med njimi so fotograf Jaka Gasar, član skupine Irwin Miran Mohar, slikarka Ema Klinar, oblikovalka in vizualna umetnica Tanja Radež ter vizualna umetnica Helena Tahir. Rdeča nit tokratne razstave je vprašanje doma in geografskih, kulturnih ter zgodovinskih specifik, ki v Jesenicah sobivajo v različnih pomenih in odtenkih. Vsaka lokalna zgodba ima svoje poznavalce in pripovedovalce. »Mnogokrat prevlada neke vrste lokalni konformizem, ki ustvarjalne ljudi zaziba v zaspanost, v smislu, saj se nič ne da, in njihova pozicija znotraj lokalnosti je dostikrat zapečatena, če se ne premaknejo drugam ali ne dobijo priložnosti drugje. Ime cikla Ljubljana se klanja Sloveniji izhaja iz obrata naslova velike stenske poslikave Ivane Kobilce v ljubljanski mestni hiši in ima pomensko namen vljudno ponuditi prostor vmesnim kulturnim ter umetniškim iniciativam, ki so blizu in okoli nas, vendar jim redko namenimo pozornost,« pravi Jani Pirnat, kustos Galerije Vžigalica in idejni začetnik cikla.

Mistično mesto, prah in strah

Na razstavi Ljubljana se klanja Sloveniji VII: Jesenice si bo do 7. maja mogoče ogledati risbe, slikarska dela, fotografije in prostorsko instalacijo. Po besedah kuratorke Lare Mejač se predstavljajo ustvarjalci različnih generacij, vse pa z mestom povezujejo družinske vezi: »Ker izhajajo iz osebnih izkušenj, se njihovi pogledi na Jesenice precej razlikujejo. Pri nekaterih je večji poudarek na osebnih, notranjih doživljanjih, drugi so izpostavili predvsem vizualne značilnosti mesta, spomine in dogodke, ki so povezani s specifično industrijsko ter kulturno zgodovino mesta. Prav ta poudarek na osebnem pogledu na domače mesto je prikazal raznolike interpretacije, hkrati pa izpostavil različna pojmovanja ideje doma in sprožil razmislek o vplivu, ki ga ima lahko domači kraj na posameznika.«

Helena Tahir je v risbah prepletla poglede iz domačega blokovskega naselja, nostalgičnih spominov in družinskih korenin, ki po očetovi strani segajo tudi v Irak. Jaka Gasar v svoj objektiv že več kot desetletje lovi naključne, spregledane trenutke iz življenja Jeseničanov, od dela v železarni do povezanosti muslimanske skupnosti, vrveža na mestnem kopališču in hokejskega lokalpatriotizma. Slike Mirana Moharja Elektrifikacija I, Elektrifikacija II in Metalni sejalec kažejo industrijske podobe, s kombinacijo različnih materialov, kot so železo, aluminij, premog in katran. Slikarka mlajše generacije Ema Klinar v figurah izraža ambivalentne občutke. Odtujenost, ujetost, tesnoba in želja po pobegu na eni strani ter dojemanje doma na drugi. Tanja Radež v svoji osebni inventuri ugotavlja, »da je dom tam, kjer so poleti njena zimska oblačila ter pozimi poletna, in tam, kjer raste hrast, pod katerega bodo po smrti lahko položili njen pepel, prah in strah«. »To so torej Jesenice, ki jih vidi kot mistično mesto, v katerem ni prav ničesar izjemnega,« je umetničino razmišljanje povzela Lara Mejač.

Preden so v Vžigalici dobile svoj galerijski trenutek Jesenice, kot sedma edicija cikla, so v preteklosti že predstavili ženske umetnice v Celju, sceno v Kočevju, skupino Stran 22 iz Primorske, tržaško in celovško umetniško sceno, lani so k sodelovanju povabili pomurske umetnike, po besedah Janija Pirnata pa lahko naslednje leto pričakujemo še razstavo umetniških del iz Postojne in okolice. »Ne gre toliko za mesta, temveč bolj za neko kulturno okolje, saj ustvarjalci, ki jih predstavljajo, ne živijo nujno več tam. Pomembno je, da lahko dandanes učinkujejo lokalno, aktivno in kulturno ter tako soustvarjajo umetniško sceno, s katero se identificirajo. Po izkušnjah dela v kulturi sem ugotovil, da obstaja dihotomija med lokalnim in centralnim. Mnogo lažje gremo na kulturne dogodke na Dunaj, v Benetke, Berlin, London kot v kulturne prostore vmes, kot da bi bili le-ti neke točke kulturne praznine, ki jo jemljemo za samoumevno, pa je daleč od tega. Tam lahko odkrijemo zanimive umetniške iniciative in tem želi cikel dati vidnost tudi v Ljubljani,« je misli sklenil kustos.