Razstava predstavlja izbor petih projektnih nalog, nastalih v okviru projekta Cankar150 na magistrskem študiju oddelka za vizualne komunikacije ALUO UL na smereh Ilustracija in Grafično oblikovanje. »Projekt je trajal oba semestra. Razdeljen je bil na različne naloge z enim skupnim ciljem, in sicer obeležiti stopetdeseto obletnico rojstva Ivana Cankarja,« je pojasnil profesor ALUO in grafični oblikovalec Radovan Jenko. Poudaril je, da je za končni uspeh projekta ključno, da študente naloga pritegne. »To ustvari interes in jih žene naprej,« je povedal.
V zimskem semestru so na smeri Ilustracija nastajale ilustracije osmih Cankarjevih črtic pod mentorstvom doc. Suzi Bricelj, študentke in študenti pa so vsebino črtic interpretirali na povsem avtorski način. »Pri izboru besedil in predstavitvi pomena črtic pa nam je s svojim strokovnim znanjem pomagal doc. dr. Alen Albin Širca s Filozofske fakultete UL,« je povedal Jenko.
Ilustracije so postale izhodišče za drugo fazo projekta. Študenti grafičnega oblikovanja so pod mentorstvom prof. Radovana Jenka za vsako črtico zasnovali unikatno knjigo, pri čemer niso iskali klasičnih rešitev. »Temeljni cilj je bil, da vizualna podoba odgovarja vsebini in jo še poudari,« je povedal sogovornik. Rezultat tega so knjige, pri katerih oblika postane del pripovedi. Nekatere odlikujejo nenavadni materiali, druge inovativne vezave ali zanimivi načini odpiranja in listanja. Med njimi so recimo knjiga s platnicami iz marmorja, interpretacija Skodelice kave, sestavljena iz treh ločenih elementov – menija, lončka za kavo in računa, ter knjiga po črtici Pehar suhih hrušk, katere sprednja platnica je po sredini navpično prepolovljena in ima na vsaki strani »ročaj«, tako da se knjiga odpre kot omara.
Grafični oblikovalci so pri ustvarjanju knjig sicer tesno sodelovali z ilustratorji. »Kot oblikovalci moramo najprej razumeti vsebino, se pogovarjati z avtorjem besedila ali v tem primeru avtoricami in avtorji ilustracij,« je razložil Radovan Jenko. Eden ključnih ciljev naloge je bil doseči ritem in harmonijo med ilustracijo in tipografijo, pri čemer besedilo ni zgolj spremljevalec ilustracije, temveč njen enakovreden sogovornik.
Po besedah kustosinje Muze Tine Fortič Jakopič je bil ključni namen razstave predstaviti ustvarjalni proces. »Zdelo se nam je zanimivo pokazati genezo nastajanja knjige, torej od prvih ilustracij do končnega izdelka,« je povedala.
Posebni plakati in družbena kritika
Cankarjeva besedila pa niso ostala ujeta med knjižnimi platnicami. Del razstave predstavljajo tudi interaktivni plakati, nastali pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina. Študenti so s pomočjo obogatene resničnosti nadgradili plakate, da ti ob skeniranju QR-kode z mobilnikom oživijo v animacijah.
Pomemben del projekta je tudi družbena kritika, ki je zaznamovala Cankarjev opus. Pri predmetu Vizualno razmišljanje pod mentorstvom doc. Romana Ražmana so študenti izhajali iz aktualnih družbenih vprašanj in jih povezali s Cankarjevim kritičnim pogledom na družbo. »Študentje so sami izbrali problematiko današnjega časa. Cankar je bil izjemno kritičen opazovalec družbe že takrat in tudi mladi ustvarjalci skozi svoja dela odpirajo vprašanja sodobnega časa ter opozarjajo na probleme, ki jih kot družba pogosto spregledamo,« je dejal Jenko. Da Ivan Cankar ostaja aktualen, je poudarila tudi Tina Fortič Jakopič. »Čeprav velja za temeljnega slovenskega avtorja, nikakor ni le del preteklosti.«
Posebno mesto ima naloga #10:05, ki izhaja iz izmišljenega scenarija za izmišljeno pijačo, pod mentorstvom prof. Eduarda Čehovina. Njeno izhodišče je Cankarjeva literarna dediščina, ki v sodobni embalaži – pločevinki v kombinaciji kave s poprom – zaživi na povsem nov in nepričakovan način. Študentke Zina Duvnjaković, Karin Golobič, Katarina Golouh, Trina Razboršek in Katja Klinc so za svoje oblikovalske rešitve prejele prestižne mednarodne nagrade, in sicer Graphis New Talent 2026 in Creative Quarterly, New York.
Razstava v Muzi je sicer tudi priložnost za študente, da se predstavijo širši javnosti. »Pomembno se nam zdi, da ob uveljavljenih avtorjih damo prostor tudi mladim. To so ustvarjalci, ki že vstopajo na umetniško sceno, zato želimo z njimi sodelovati tudi v prihodnje,« je povedala Tina Fortič Jakopič. Poudarila je, da projekt Cankar150 ni le študijska naloga, ampak rezultat premišljenega ustvarjalnega procesa.
Avtorice in avtorji na razstavi so Gaja Aksinja Abramović, Aurora Biljak, Zina Duvnjaković, Đorđe Božić, Manuela Buzov, Karin Golobič, Katarina Golouh, Zala Hriberšek, Tit Jaklič, Gabriel Klančar, Katja Klinc, Rosa Kobasić, Štef Klojčnik, Daniel Lenarčič, Maria Praničević, Miona Racić, Lana Ravlić, Trina Razboršek, Eva Ana Zudič in Urša Volovšek.