Že pred dražbo v New Yorku so pri Sotheby's napovedovali, da bi Klimtov portret Elisabeth Lederer lahko podrl vse rekorde. Napovedovali so ceno, višjo od 150 milijonov dolarjev. In to se je res zgodilo. Skrivnostna slika Gustava Klimta je zdaj najdražje delo moderne umetnosti, kadar koli prodano na dražbi, in najdražja umetnina, ki jo je Sotheby's kdaj prodal. S tem je Klimtovo platno na lestvici dragih umetnin prehitelo Andyja Warhola in njegov portret Marilyn Monroe Shot Sage Blue Marilyn, ki so ga leta 2022 prodali pri Christie's za 195 milijonov dolarjev. Klimtov portret je celo druga najdražja umetnina vseh časov, prodana na dražbi, saj se na lestvici uvršča tik za Leonardom da Vincijem in njegovim Salvator Mundi, ki so ga leta 2017 prodali za vrtoglavih 450,3 milijona dolarjev. Za Klimtovo umetnino so se v torkovih večernih urah dražitelji borili skoraj 20 minut.
Klimtove umetnine so seveda vedno priljubljene, ne le med zbiratelji, temveč tudi med sleherniki, ki si ne le na Dunaju, ampak tudi v Ljubljani radi kupujejo spominke z reprodukcijami njegovih živopisnih del. K priljubljenosti portreta Elisabeth Lederer svoje prida tudi zanimiva zgodba, ki se skriva v njegovem nastanku in zgodovini.
V jedilnici kozmetičnega dediča
Dobra dva metra visoki portret je avstrijski slikar naslikal med letoma 1914 in 1916. Na sliki je dedinja Klimtovega judovskega mecena Augusta Ledererja, patriarha tedaj druge najbogatejše družine na Dunaju. Kakšna je bila narava odnosa mlade dedinje in slikarja, ni znano. Ve pa se, da je slikarju pozirala kar dve leti, ker ta nikakor ni bil zadovoljen s sliko. Nazadnje jo je iz njegovega studia odnesla njena mama, tako da so jo šele leta 1917 dodali v sicer obsežno Ledererjevo zbirko Klimtovih del. Celotno zbirko so leta 1938 po anšlusu zaplenili nacisti, družina Lederer pa je pobegnila. Razen Elisabeth – ta je do svoje smrti leta 1944 ostala na Dunaju, saj je nekako dobila potrdilo, da je v resnici Klimtova hči. Njen portret je bil v času vojne neznano kje, leta 1948 pa so ga vrnili njenemu bratu, ki ga je prodal leta 1983, in sicer v zbirko letos umrlega Leonarda A. Lauderja, dediča kozmetičnega imperija Estée Lauder. Desetletja dolgo je slika krasila jedilnico njegovega newyorškega stanovanja kot kronski dragulj sicer več sto milijonov dolarjev vredne zbirke umetnin.
Ni znano, čigavo jedilnico bo znameniti portret krasil sedaj, saj identitete kupca Klimtovega portreta Elisabeth Lederer na torkovi dražbi v dražbeni hiši niso razkrili.
