Animirani film Alma, neuklonljiva ženska temelji na predhodno izdani knjigi Huiqin Wang in Milana Dekleva z naslovom Mala Alma na veliki poti. Skozi slovensko-kitajski poetični zapis življenjske zgodbe popotnice in pisateljice se bralci sprehajamo z akvarelnimi ilustracijami njene poti. Leta 1919 se je Alma odpravila na osem let dolgo potovanje, na katerem je obkrožila svet. Posebna pa je ravno Almina povezava s Kitajsko. Slikanica je svojevrstni poklon eni izmed izredni zanimivih zgodovinskih osebnosti, ki združuje Zahod in Vzhod, hkrati pa s seboj nosi priložnost za premislek o položaju žensk nekoč in danes, o notranji moči in razbijanju predpisanih družbenih vlog.
Mala Alma se je v knjižni obliki pred dvemi leti pridružila Marcu Polu, Giuseppeju Castiglioneju in Hallersteinu. Leto kasneje pa sta, kot sama povesta, v sodelovanju in »popolni sinergiji« z večkrat nagrajenim vizualnim umetnikom, grafikom, animatorjem in producentom Andrejem Kamnikom. Huiqin Wang o animiranem filmu pove, da je Almi s projektom želela »podariti krila«.
Slovensko-kitajska umetnica že 30 let živi in dela v Ljubljani ter združuje ontološke izkušnje vzhodnih in zahodnih tradicij v slikarstvu ter pripoveduje izkušnjo razseljene osebe. Tako kot Almo je Huiqin Wang njena umentost peljala po svetu. Svoja dela je razstavljala na Portugalskem, v Italiji, Belgiji, Nizozemski, Avstriji in v Nemčiji, hkrati pa organizirala neštete predstavitve slovenske umetnosti na Kitajskem in obratno.
S svojim kreativnim delovanjem neutrudno povezuje Vzhod in Zahod in z nasmehom pove, da je Almina zgodba tudi »malo njena«. Animirani film med drugim sovpada tudi s 100. obletnico Alminega bivanja na Japonskem ter 30 let odkar sta Japonska in Kitajska Slovenijo priznali kot neodvisno državo. Ustvarjalca o filmu povesta, da aktualno preizprašuje družbeni položaj takratne in današnje ženske, intelektualke in kulturne ustvarjalke, hkrati pa odpira prostor za pogovor o enakopravnosti.
Proces ustvarjanja animiranih prizorov je dolgotrajen
Kamnik o več kot letu dni dolgem procesu ustvarjanja animiranega filma pove, da sta k delu pristopila »atipično« in brez predprodukcije. Tako v pogovoru kot v končnem izdelku gledalec lahko začuti globoko medsebojno spoštovanje in občudovanje med ustvarjalcema. Ilustrativni in narativni okvir sta v knjižni obliki že imela, kljub temu pa sta v animirano zgodbo dodala nove podobe. Kamnik pove, da je Huiqin Wang v fazi ustvarjanja ilustracij že konstruirala sosledje prizorov, on pa jih je nato postavil v gibanje. Akvarelne ilustracije je Kamnik nato priredil z uporabo digitalne kolažne tehnike. »Bilo je precej zahtevno, saj Huiqin hitreje slika, kot pa računalnik procesira,« z navdušenjem zatrdi Kamnik. Produkcijski proces je namreč dolgotrajen in zahteven. Prizore in zgodbo sta ustvarjala in dograjevala skupaj.
»Alma je neuklonljiva do zadnjega trenutka, v katerem obstaja še danes,« o Almi Karlin pove Kamnik in doda, da gre predvsem za spopadanje s takratno družbo in predpisanimi okvirji življenja meščanske žene ter matere, v katere Alma ni spadala in za samorealizacijo kot posameznica, kulturna ustvarjalka in pisateljica. »Na pot je odšla vsem nevarnostnim navkljub. Kljub drobnemu telesu je bila nadvse mogočna ženska,« je povedala Huiqin Wang in dodala, da so tovrstne osebnosti tiste, ki se jih mora današnja družba spominjati in jih ceniti. »Alma nam nastavlja ogledalo,« zaključi slikarka.
Tako je Alma znova odšla na pot, ustvarjalca pa menita, da to ni nujno zadnje skupno sodelovanje in da bomo morda kdaj lahko videli še kakšen del njene poti. x
