Arhitektura Inventura je najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja pri nas, v sodelovanju s Cankarjevim domom pa ga bienalno pripravlja Društvo arhitektov Ljubljana (DAL), ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije. K razstavi povabijo svoje člane in arhitekte iz drugih slovenskih društev, vedno je zraven tudi nekaj gostujočih projektov (letos so to projekti natečaja Europan Celje) ter nekaj projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani. Tokratno razstavo Arhitektura Inventura 2022–2024 sta postavila arhitekta Katarina Čakš in Jure Sadar, ki je skupaj s Kristino Dešman uredil tudi katalog.
Odgovornost do prostora
Na razstavi so na ogled urbanistični načrti, arhitekturne zasnove in prenove javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, projekti grafičnega in industrijskega oblikovanja, pa tudi publicistično delo s področja arhitekture. Gre za arhitekturne projekte, ki so bili izvedeni do leta 2024.
Največ je projektov na temo interierjev in enodružinskih hiš, pravi postavljalec razstave Jure Sadar iz DAL. »Hkrati pa vedno poskušamo skozi analizo oziroma pregledom prispelih projektov razmišljati o tem, kaj je neka tema, ki je v nekem trenutku zanimiva, sodobna, morda zgolj odpira zanimiv aspekt. Letos smo izpostavili tendenco v pristopu do urejanja stavb in zunanjega prostora, mostov recimo, pri čemer se nasploh kaže pozitiven odnos do tega, projekti pa so zasnovani tudi v skladu s trajnostnimi principi oblikovanja.«
Katarina Čakš je dejala, da so razstavo v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma zasnovali z mislijo na arhitekta Edvarda Ravnikarja, »pri čemer pa ne gre le za prostor Cankarjevega doma, ampak je to neke vrste zaprt javni prostor mesta; zato te naše razstave vedno skušamo zasnovati na način, da se na ta prostor odzivajo. Tokrat smo ustvarili nekakšne mikroambiente, ki smiselno predstavijo določene vsebinske tematske sklope.« Pri postavitvi so uporabili trajnostne materiale (karton), saj se »tudi v sami arhitekturni produkciji pojavlja vedno več primerov prenov in transformacij obstoječega – ne samo kulturne dediščine, temveč različnih vrst gradnje.«
V polnem zamahu
138 razstavljenih projektov po mnenju predsednika DAL Gašperja Skalarja »kaže na to, da se ne ustavljamo, da je arhitektura v polnem zamahu. Vidimo lahko kakovost teh projektov, ki so dejansko na zavidljivem nivoju, ki se recimo že zavedajo, da se prostor oblikuje tudi za prihodnje generacije.« Poudarja še, da je v obdobju hitre urbanizacije, podnebnih sprememb in čedalje večje družbene neenakosti odgovornost do prostora, ki je omejena, enkratna in nepovratna dobrina, izjemno pomembna. V prostor z različnimi interesi in potrebami posegamo vsi, za njegovo urejanje pa so v prvi vrsti odgovorni prostorski načrtovalci, urbanisti, arhitekti in krajinski arhitekti.
»Z vsakim posegom v prostoru namreč spreminjamo kontekst, vplivamo na način uporabe in prihodnje potenciale,« pravi Skalar. »Če je prostor premišljeno načrtovan, ima nedvomno potencial za spodbujanje razvoja skupnosti, zmanjšanje okoljskega odtisa in izboljšanje kakovosti življenja. Naloga arhitektov in urbanistov je oblikovati prostore, ki dajejo prednost socialni koheziji in dostopnosti ter zagotavljajo, da lahko vsi, ne glede na ozadje ali socialno-ekonomski status, uspevajo v svojem prostoru.«
Razstava ob bok strokovnim projektom postavi ideje in vizije mladih arhitektov, ki so nastale prek študijskih nalog, osnova za premislek pa se je navezovala na posege oziroma urejanje prostorov v lokalnih okoljih, zlasti v okoljih z opuščeno industrijsko dediščino. To je zanje izjemna priložnost, da se predstavijo ne le skupaj z bodočimi kolegi, temveč tudi v nekakšnem dialogu z njimi.
Del razstave so gostujoči projekti natečaja Europan Celje, ki so nastali v sodelovanju z občino Celje oziroma organizacijo, ki je izpeljala mednarodni natečaj imenovan Europan, gre pa za tradicionalen mednarodni natečaj za mlajše arhitekte in njihove biroje, ko z zelo širokega zornega kota rešujejo nek specifičen urbani problem. V Celju je to območje nekdanje Cinkarne, za katerega se ve, da je zelo onesnaženo, hkrati pa je zelo blizu centra mesta. Pri DAL so zadovoljni, da je občina ozaveščeno pristopila k temu projektu, kar spodbuja širšo debato zunaj zaprtih strokovnih arhitekturnih krogov.
