Marko A. Kovačič (1956–2025) je bil prodoren večmedijski in interdisciplinarni umetnik. Njegov štiridesetletni opus obsega avtorske filme in videodela, performanse, instalacije in ambiente. Povezoval je različne medije, domišljeno naracijo ter premišljeval o menjavanju vlog in osebnih identitet.
Kot pripoveduje njegov življenjepis, je v osemdesetih letih kot protagonist ljubljanske alternativne scene uprizoril antologijski novovalovski performans Casus Belli. Z značilno ironijo se je loteval političnih tem in družbenih sprememb ter v svoja dela vnašal veliko mero humorja in absurda. Njegov video No more heroes any more, v katerem je šlo za parabolo o politiki in vojni, uprizorjeni kot partija šaha, je v svojo zbirko vključil medijski arhiv Transitland (Berlin). Vzporedno z eksperimentiranjem je vse od fascinacije z »montažo ekstazo« razvijal osebno angažirano refleksijo sočasnih družbenih pojavov in v duhu zgodovinskih avantgard tematiziral tudi koncepte muzejskih institucij in zbirk, televizije, političnih ideologij in družbenih utopij. Ko je v izpraznjenih TV-ohišjih, ki jih je napolnil s svojimi mizanscenami, uprizarjal lastno televizijo, so ga razglasili za »našo najbogatejšo televizijsko hišo«.
S Subavkcijo – zniževanjem cene z uničevanjem umetnine – je tematiziral položaj samostojnega umetnika. Ves čas je premišljeval razmerje med umetnostjo in znanostjo, preteklostjo in prihodnostjo, osebnim in kolektivnim spominom. V devetdesetih letih je zasnoval znanstvenofantastično Civilizacijo Plastosov, bitij iz prihodnosti, ter ustvaril fantastične futuristične ambiente in videe, v katerih prevladuje značaj rekvizitov in scene (mehanične figure, kukala, TV-objekti, maketa mesta Katastropolis, hrupofon).
Svojo muzejsko zbirko je s polno mero zbirateljske strasti prvič postavil v Galeriji Škuc leta 1994 in jo v času pandemije leta 2020 razvil v »muzej naše in vaše polpretekle zgodovine« v Javki pri Rdeči zvezdi v Trbovljah. Leta 2022 in 2023 je imel v Slovenski kinoteki retrospektivni prikaz filmskega in videoopusa.
