Lara Jeranko Marconi (1984) je slikarka in ilustratorka iz Kopra, ki se je likovno oblikovala na beneški akademiji lepih umetnosti. Uvršča se med izbrane slovenske vizualne umetnice mlajše generacije. Na razstavi v Loži predstavlja risbe, izrezanke, vezenine, tiske in drobne predmete iz obdobja zadnjih štirih let. Zanima jo moč simbolov v likovnem izrazu, in kakšno vlogo igrajo v naši kulturi.
V simbolih se prepletajo rastlinske in živalske podobe kot v sumerskih inkrustacijah iz kraja Ur, naslikanih na kovčkih za lire, ki imajo funkcijo apotropeje, odvračanja od zlih sil. Spominjajo na začarani gozd, v katerem so volkovi in ptiči ujeti v bujno rastlinje, kakor na risbah perzijskega slikarja Šaha Kulija v otomanski tehniki risanja rastlinskih listov saz. V filigransko obdelanih materialih primorske umetnice z zapletenimi podobami stiliziranih živali se ujame tudi podobnost s keltskimi kovinskimi izdelki. Vsi ti primeri prikazujejo, kako so se po poteh migracij različnih narodov prenašali motivi in tehnike, da bi izrazili vero in identiteto. Morda kaže simbolika pol živali in pol človeka v delu primorske umetnice na ponoven vzpon naravne magije, vedeževanja, na katero se naša tudi naslov razstave Norec, ki simbolizira začetek novega življenjskega potovanja v tarot kartah.
Izrezanka korespondence II je delo osupljive vzajemnosti. Izrezljana je precizno, kakor delo zlatarja ali slike miniaturista. Živalski lik prepleta z rastlinskim okvirjem tako gosto in dinamično, da so biki z zatiča keltske torbice z najdišča Sutton Hoo videti precej enostavni. Primorska umetnica je morala, da bi dosegla tak vtis, delati strogo disciplinirano, kakor da sledi posebnim pravilom. Najmanjši in največji vzorci so vnaprej razdelani in v strogi simetriji, čemur sledi tudi načrt za zlato barvo. Nobeden od dekorativnih znakov ne ruši ravnotežja celotnega načrta. Delo je konceptualno zasnovano kot sveta skrivnost, sestavljena iz stiliziranih rastlinskih oblik in antropomorfnega osrednjega lika – »volkca« s človeškimi rokami, ki si nadeva »ptičjo« masko. Vse skupaj je zavito v skrivnost, ki jo je treba šele dešifrirati. Okolica osrednjega simbola je podvržena strogi simetriji, vendar ne gre le za zrcalno sliko, ampak tudi za ponavljanje različnih oblik in barv. Samo s pozornim opazovanjem lahko prodremo v duha tega sveta, ki je zapleten kakor labirint. Zdi se, da osrednji lik umirja le moč narave, predanost intuiciji in naravnim silam. Prekrasna dela odlikujejo skrite alegorije in metafore, ki zapeljujejo kakor ljubka bitja v srednjih poljih. Opazna je določena naivnost, celo poetična lepota v panorami tega lika, ki sugerira nekaj drugega kot nesmrtnost, radost, maškarado in kaos, ki ga prikazuje. Dvoumje zbuja številne interpretacije, na primer vse večje zaupanje v neke magične sile (moč naroda), ki nam bodo pokazale pot iz zapletene realnosti, v katero smo se ujeli. Verjetno simbolizira klic k poglobitvi vase in iskanju nove poti, namesto prepuščanja potrošništvu in populizmu.
Umetnost v delu Lare Jeranko Marconi postane dostopna skozi njen simbolni svet, ki predstavlja fantazije drugačne realnosti, nekakšnega nadomestka za duhovno praznino današnjega človeka, ki je vse manj zmožen predstav, vizij ali podrobnega in konsistentnega pogleda na resničnost. Odseva čas pred covidom, med njim in po njem skozi razvoj Norca od srečnega in ljubkega bitja neznane identitete preko poglobitve vase in poimenovanja različnih vidikov njegove osebnosti ter ljubih mu predmetov do iskanja stika z njim preko vizualnega dopisovanja in naposled grenke realnosti na primer vojne, ki je tlela pod navidezno pravljično lepoto. Tako Norec odseva družbeni čas v vsem dvoumju, ki spominja na tistega v sami zori reformacije na slikah Hyeronimusa Boscha.
