Tokratni izbor kustosa Miloša Bašina ponovno pokaže, kako se iz jezikovnega eksperimenta rodi likovna forma, ki je hkrati tipografska, grafična in konceptualna. Kot vemo, se je v literaturi od Joycea naprej pogled postopno obrnil navznoter – iz osredotočenosti na svet k samemu mediju jezika. Pri konkretni in vizualni poeziji se ta premik razkrije v čisti obliki: pesem ni več opis sveta, temveč samostojen predmet, zgrajen iz črk, tipov, ritmov in razmerij. Horizont poezije se tako razširi s knjige na plakat, znak, signal, smerokaz, razglednico ali žig – na vsakdanje nosilce pomena, ki postanejo elementi umetniškega dela.
Intervju
"Apeliram na predsednico republike, naj pred podpisom zakona resno razmisli"
