Draga moja vlada,
predlagam sprejetje novega zakona. Zelo kratkega in jedrnatega. Obsegal bi samo en stavek, ki bi se glasil: »Trenutni ljubljanski župan lahko dela, kar hoče.«
Zakon bi prenehal veljati, ko ne bo več župan ali ko umre. Zelo verjetno bo prvi pogoj zgolj posledica drugega. Kakšna bi bila korist tega zakona? Velikanska. Končni izplen ne bi bil prav nič drugačen, kot je in bo, prihranili pa bi ogromno nepotrebnega dela strokovnjakom in uradnikom na različnih ministrstvih, zavodih in uradih. Prihranili bi jim tudi ogromno frustracij, ki jih povzročajo pritiski nadrejenih in so posledica izdajanja pozitivnih mnenj, soglasij in odločb, ki jih v resnici ne morejo strokovno zagovarjati. Verjetno so vse te odločitve, z obilico pravne kreativnosti in dobre volje, vsaj za silo legalne, a tudi če niso, praviloma nihče nikoli za nič ne odgovarja.
S sprejetjem takšnega zakona pa bi vse težave odpadle. Če bi bil ta zakon sprejet že kmalu po začetku županovega prvega mandata, bi bila Ljubljana brez dvoma še bolj najlepša in mnogi njegovi projekti bi bili že zdavnaj realizirani. Plečnikov stadion bi bil že zdavnaj veličastno prenovljen v najlepši stadion na svetu, Bežigrajčani pa bi že imeli svoje trgovsko središče. Tako moramo žal, zaradi brezmejne trme stanovalcev Fondovih blokov in zlobe nekdanjega ministra, čakati tistega v Emoniki. Pa še tisti tam ne bo čisto naš, a ker ga zelo potrebujemo, se bomo že nekako navadili, saj bo brez dvoma najlepši in najboljši. Plavalni bazen Ilirija bi bil že zdavnaj zgrajen in v ponos in zadovoljstvo vsem tekmovalcem v plavanju. Center Rog bi se zgodil hitreje in bi morda do danes že zaživel in okoliška stanovanja bi bila vredna že bistveno več. Tudi odplake iz severozahodnega dela mesta in okoliških občin bi že zdavnaj veselo, kot deroča reka, tekle tistih 20 kilometrov do Zaloga in zdravja Ljubljančanov ne bi več ogrožale greznice. Nujno je treba omeniti tudi garažo pod tržnico, ki predvsem zaradi nagajanja nekaj zagrenjenih posameznikov še vedno ni zgrajena in onemogoča razvoj zastarele tržnice v sodobno, najlepšo tržnico na svetu. Res bo morda po izgradnji garaže na tržnici kakšno drevo manj in na okoliških spomenikih kakšna razpoka več, a trgovci bodo lahko parkirali kombije tik pod svojimi stojnicami, eliti pa ne bo treba vlačiti vrečk z motovilcem in berivko vse do Kongresnega trga ali Maksimarketa. Tudi Ljubljana Festival bi že zdavnaj rešil svoje težave z nemirnimi srednješolci, ki se še vedno vztrajno učijo v njegovih prostorih, kljub temu, da so jim s prekrasno novo streho vzeli precej svetlobe in ojačali hrup z Aškerčeve ceste. Tako bi Križanke lahko že postale eno najlepših kulturnih središč v Evropi, ki bi kar nekaj večerov na leto zaživelo v vsej svoji lepoti.
Vsekakor bi lahko še kakšno fakulteto več izselili v predmestje in sprostili prostor za kakšen prijeten hotel ali pa nova elitna stanovanja. Stanovanj namreč v mestu resnično primanjkuje.
Lahko bi že imeli tudi novo, najboljšo sežigalnico, z najvišjim dimnikom na svetu, zgrajenim na barjanskih tleh. Morda bi res včasih malo smrdelo in bi meščani malo težje dihali, a kadar kotlina ne bi bila prekrita z oblaki, bi pogled iz mesta na veličasten dimnik brez dvoma odtehtal vse težave in nas navdajal z velikim ponosom.
In županovim prijateljem se res ne bi bilo treba ukvarjati z zaščito nekakšnih hroščkov v Tivoliju, ampak bi ga, ko bi se jim tako zahotelo, precejšen del brez težav za dva tedna ogradili, da bi lahko priredili nadvse imeniten koncert.
Res bodo običajni obiskovalci Tivolija morali kam drugam ali malo naokoli, res bo malo hrupno, res bo trava malo pomendrana in bo trajalo kakšen mesec ali dva, da bo prišla k sebi. Bo pa veselo in zelo verjetno bo rajal tudi župan in z njim tudi marsikdo izmed vas, ki sedite v moji dragi vladi.
Če takšnega zakona ne morete sprejeti na hitrico, pa upam, da županu ne boste nagajali pri spremembi odloka o krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib po hitrem postopku. Kajti on je najboljši župan najlepšega mesta na svetu in res ne bi bilo prav, da bi ga pri njegovih smelih odločitvah kdo oviral. Ne spodobi se, da mu kdo oporeka, ko se on nekaj odloči. Mnogi na Magistratu so že resnično lepo vzgojeni.
Arne Vehovar, Ljubljana
