Spoštovanega gospoda Aurelia Jurija in somišljenike močno moti članstvo Slovenije v NATU in drugih mednarodnih organizacijah, ki odločno obsojajo agresijo Ruske federacije na neodvisno Ukrajino in dejstvo, da Nato in EU zagotavljata Sloveniji mir in že več kot 80 let nimamo vojne – v nasprotju s preteklimi stoletjem, ko smo v manj kot stotih letih imeli dve moriji in dve svetovni vojni.

Za mirovniška posredovanja v Rusko Ukrajinskem konfliktu so se že preizkusili Turčija, Kitajska, Indonezija, Katar ... vendar brez najmanjših uspehov, ker agresor vztraja pri zasedbi okupiranih ozemelj Ukrajine.

Ukrajina je samostojna neodvisna država od leta 1991, članica OZN in so jo priznale vse države sveta, vključno z Rusko federacijo. Leta 1994 je bil med Rusko federacijo in Ukrajino podpisan Budimpeštanski memorandum, s katerim se je Ukrajina odpovedala jedrskemu orožju v zameno za celovitost Ukrajine v tedanjih mejah, vključno s Krimom.

Frankov »superveleum«, skrajno desni gospod Viktor Orban, se je pravkar vrnil s svoje izsiljene misije v Ukrajini, Ruski federaciji in Republiki Kitajski, vendar je rezultat njegovega obiska pičel in zanemarljiv. Ignoriranje in zavračanje sklepov OZN, Evropske komisije, Evropskega parlamenta, Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), sodišča za človekove pravice, slovenskega parlamenta in slovenske vlade, stališč predsednice Republike Slovenije in vrhovne poveljnice Slovenske vojske presega vse meje demokracije.

Za mirovnike se ne morejo razglašati tisti, ki podpirajo agresorja, ki neobzirno napada, med drugim tudi otroške bolnišnice.

Jordan Kodermac, stotnik, u.d.i.s., Solkan