Spoštovani predstavniki KZS, vaš odziv na moje pismo bralca je naravnost učbeniški odziv organizacije, ki ščiti lastne (predvsem) kadrovske in finančne (sponzorji) interese, ne pa verodostojnost in dobrobit svojega poslanstva.
Če bi želeli slednje, bi se vaš odgovor lahko glasil približno takole: »Spoštovani, zahvaljujem se vam za vašo zaskrbljenost. V KZS sicer nimamo evidentiranih praks, ki jih izpostavljate, bomo pa nemudoma izvedli notranjo revizijo vseh postopkov in sprejeli vse možne dodatne ukrepe, da do morebitnih tovrstnih praks nikoli in nikdar ne bi moglo priti. Obenem zagotavljamo, da posvečamo vso strokovno in organizacijsko skrb in podporo razvoju mladih igralcev s ciljem plemenitenja slovenske moške košarke,« (čeprav je iz rezultatov razvidno, da slednjemu ni tako – opomba avtorja).
Vsekakor sam nikoli in nikdar javno ne izpostavljam nepreverjenih informacij ali trditev. Moj zapis temelji na več primerih in izpovedih več otrok in staršev. Ki se iz takšnih ali drugačnih razlogov javno ne želijo ali ne morejo izpostavljati. Z zapisom nimam ne kadrovskih, ne finančnih, ne poslovnih interesov ali »nadomestil«. Sem zgolj zaskrbljeni nekdanji košarkar, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja in kam gre slovenska (moška) košarka.
Gregor Kos, Domžale
