Iz članka z zgornjim naslovom (Dnevnik, 18.8. 2022) je končno le razviden miselni preskok, saj o nekdanji izključni glavni krivdi blejskih športnih ribičev pri onesnaževanju Blejskega jezera, Jezernice ter Save Bohinjke ni več ne duha in ne sluha. Naraščajoči obseg onesnaževanja okolja in zdravstvenega ogrožanja prebivalstva je namreč postal že tako očiten, da postajajo izgovori blejske občinske uprave z dosedanjim pripisovanjem krivde športnemu ribolovu, neodzivnosti državne uprave, neuslišani nujni izgradnji južne obvoznice, slabo delujoči čistilni napravi itd. naravnost smešni in jim le malokdo še verjame. Po več desetletnem sprejemanju zgrešenih, nestrokovnih odločitev in posledično neodgovornih dejavnostih, se sedaj končno očitek glavne krivde pričenja usmerjati na strokovno napačne in pomanjkljive gradbene izvedbe sanacij kanalizacijskega omrežja.
Kakor sem že na podlagi izračunov dokazoval v mojih mnenjih, člankih ter med predavanjem (dne 26. 9. 2019 v Infocentru Triglavska roža na Bledu), se iz blejskega kanalizacijskega omrežja preko strokovno nepravilnih in nedopustnih razbremenilnih naprav prelivajo okoli 60-odstotni letni iznosi neočiščenih komunalnih odpadnih vod direktno v Blejsko jezero, Jezernico ter naprej v Savo.
Na blejsko čistilno napravo (zmogljivosti 14.650 PE) lahko zato dejansko priteka le še okoli 40 % celotne letne biološke obtežbe (priključenega skupnega števila najmanj 25.000 PE). Blejska čistilna naprava torej dejansko izkorišča le okoli 75 % njene uradno podane zmogljivosti, zato verjamem, da se rezultati meritev iztočnih vrednosti njenih parametrov lahko gibljejo v okviru predpisanih zahtev.
Že daljnega leta 1983 sem kot član strokovne revizijske komisije Zveze vodnih skupnosti Slovenije občinski upravi Bled svetoval potrebno sanacijo obstoječega mešanega sistema kanalizacije. Skoraj dve desetletji kasneje so doc. dr. Krajnc, prof. dr. Toman, Vodopivec in Oberžan izdelali in objavili strokovno študijo »Programi sanacije kakovosti Blejskega jezera in Save Bohinjke«, v kateri so na podlagi ekoloških ter stroškovnih primerjav različnih variant ponovno potrdili, da je potrebna ekološko ter ekonomsko optimalna izgradnja in sanacija obstoječega mešanega sistema. Navkljub takratnim, v prid sanacije mešanega sistema sprejetim odločitvam udeleženih strokovnjakov, pa so se ti optimalni predlogi kasneje nerazumljivo, neutemeljeno in nedopustno namensko »spregledali« in striktno ignorirali. Obstoječe blejsko kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu se je v sledečih desetletjih namreč nepojasnjeno, nestrokovno, neodgovorno ter ne glede na izredno drage, škodljive in le težko popravljive posledice, dosledno »saniralo« v katastrofalno nedelujoči »ločeni« sistem.
Zagovarjam namen blejske občinske uprave, ki želi pretoke čistih t. i. tujih vod (potokov, izvirov, podtalnice itd.) izločiti iz kanalizacijskega omrežja. Le-ti naj se ponikajo ali odvajajo v odprtih jarkih oziroma v posebnih ceveh direktno v vodotoke.
Po njegovi izdatnosti lahko potok Ušivec prispeva jezeru le 7,5 % skupne dotočne količine vseh pritokov. Torej je njegova minimalna onesnaženost s težkimi kovinami le slab izgovor za njegovo odvajanje mimo jezera.
Nemške občine skušajo količino tujih voda v omrežjih omejiti, ne samo zaradi znižanja obratovalnih stroškov, temveč tudi vsled preprečitve hitro naraščajoče topogledne državne obdavčitve. Ker je izločitev vseh tujih vod iz omrežja praktično nemogoča, je njihov do 25-odstotni delež sušnega odtoka še neobdavčen, vsi višji deleži pa so eksponencialno naraščajoče obdavčeni.
Striktno izločanje tujih vod bo sicer nekoliko zvišalo sedanjo 40 % obremenitev blejske čistilne naprave, vendar pa se bo zakonsko zahtevana odstranitev okoli 90 % celotne letne biološke obtežbe lahko dosegla zgolj na podlagi bodoče izgradnje modernih razbremenilnih naprav in ustreznega zvečanja zmogljivosti obstoječe blejske čistilne naprave.
Načrtovana (pre)draga trasa južne obvoznice (s hudo rizičnim tunelom) bo s težkim gradbenim prometom povzročila nekajletno hudo oviranje in zastoje blejskega in bohinjskega prometa, sanacijo kanalizacijskega omrežja pa prej ogrožala, kakor ji koristila.
Naši alpski sosedi so spoznali že pred dobrega pol stoletja, da je glavni vzrok za tedanje nastopajoče ekološko umiranje njihovih jezer in vodotokov strokovno zastareli način razbremenjevanja, temelječ na strokovno zastarelem načinu dimenzioniranja in konstruiranja razbremenilnih naprav. Namesto da bi tudi mi sledili temu strokovnemu spoznanju, pa smo nasprotno slepo, gluho in trmasto vztrajali pri psevdostrokovnih prepričanjih. V primerjavi z vsemi številnimi alpskimi jezeri je tako Blejsko jezero postalo enkratni šolski primer ekološke sramote.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
