Zadnje čase se v medijih »tovarne zlobe« ponovno pojavljajo neosnovane obtožbe na račun nekdanjih in sedanjih koprskih kriminalistov, ki so v teh blodnjah prikazani kot glavni dilerji droge na Obali in vsi kriminalci, ki bi radi pristavili k tej trgovini tudi svoj lonček, morajo sodelovati z njimi. V stilu konspirologov obtožijo še »nekoga« iz Šarčeve vlade, ki stoji za njimi, skrita botra naj bi bila direktor policije Lindav in notranja ministrica Bobnarjeva, za češnjo na torti pa je dodan še Damir Črnčec. Eden od kriminalcev, ki sedi v zaporu, naj bi kriminaliste tudi ovadil na tožilstvo. V nepremagljivi potrebi, da omenjeni mediji povzdignejo sebe in svoje politične botre in ponižajo vse, kar živi in stoji ravno, vsak dan rušijo in podirajo kakšno ustanovo, kakšno stroko ali pomembno osebo, potem pa na ruševine postavljajo svoje idole v nadnaravni veličini svoje dolgo zatajevane, pobesnele in groteskne mržnje do vsakega in vsega. Pod lučjo njihove kritike, laži in ironije vse okrog njih postaja majhno, slabotno in nepopolno: državna uprava, vlada, policija … Skratka, svet je poln grdobije in napak. Zato je treba delovati kot talibsko ministrstvo za promocijo kreposti in preprečevanje pregreh v Kabulu, kjer se menda odlično spoznajo na človekove pravice in argumentirano dokazovanje.
Nekdanji vodja koprskih kriminalistov Dean Jurič, ki je dolga leta vodil uspešno ekipo, ter Ljubo Volmut, njegov nekdanji namestnik, ki je že deset let v pokoju, sta v teh fantazmah glavna organizatorja trgovine z drogo na Obali. Tisti, ki jih poznamo, vemo, da sta dolga leta uspešno vodila ekipo koprskih kriminalistov in da se je marsikatera pošiljka droge zataknila v Kopru prav zaradi njunega odličnega operativnega dela. Mnogi uspešni policijski šefi so se v začetku leta 2020 znašli na nakovalu novih oblastnikov – Deana Juriča so premestili v avtocestno policijo, da bo ugotavljal, kateri tovornjak kuri namesto nafte kurilno olje. Premestili so ga kazensko samo zato, ker se je novi oblasti zdel nevaren, saj je preveč vedel o delovanju resnične mafije na Obali, povezane s centrom države.
Koprski kriminalisti delujejo na prepišnem območju, kjer potuje droga iz Balkana proti Italiji, specifiko njihovemu delu pa doda še koprska luka. Svojega dela ne morejo uspešno opravljati brez pomoči tajnih sodelavcev ter tožilstva in sodišča, ki jim omogočata zakonite prikrite preiskovalne ukrepe, obenem pa nad njimi izvršujeta potrebno nadzorstvo. Njihovo delo in ukrepi so polni odtenkov sive in vsak ukrep je lahko dvorezen meč; lahko je prehiter ali prepozen in celo, kot je že nekaj let »moda« na sodiščih, povzroči t. i. nezakonite dokaze, njihovo delo pa je nevarno, saj imajo opravka z okorelimi kriminalci z vseh vetrov Balkana. Zato je kontrola nad delom kriminalistov nujna, pa tudi mediji, ne pa strankarska trobila, imajo neodtujljivo pravico, da pišejo in opozarjajo na napake kriminalistov. Policija je svoja »gnila jabolka« vedno znala odkriti in jih izločiti, iz maščevanja pa le-ti pišejo razne pamflete in se prikazujejo kot nedolžne žrtve nekakšne policijsko mafijske države. Ne pristajam pa na to, da se lahko vsakdo, ki misli, da opravlja novinarsko delo, ima zato, ker se je spotaknil ob neko izmišljeno ali lažno informacijo, pravico, da vstopi v življenja ljudi, ki jih ne pozna, v stvari, ki jih ne razume in ki mu ne pripadajo.
Kriminalci in drugi prinašalci informacij o »pokvarjenih« koprskih kriminalistih gotovo dobro vedo, da se bo na podlagi še tako neprepričljivih sumov sprožil notranje zaščitni postopek v policiji in da bo svoje postopke sprožilo specializirano državno tožilstvo, vsi ti postopki pa so običajno dolgotrajni in obremenjujoči, same informacije o tem pa dobijo dodatne zagone pritlehnežev in trolov na družbenih omrežjih, s tem pa se kriminalizacija, žaljenje in verbalne grožnje kriminalistom širijo s svetlobno hitrostjo. Kajti povprečni Slovenec nasploh rad spremlja družbena omrežja in rumeni tisk. Tam človek, drugače kot v tradicionalnih medijih, namreč izve, »kaj je res«. Zaradi pravne higiene bi bilo nujno, da uradne institucije te sume promptno obravnavajo. Dotlej pa sem za »ovadene« koprske kriminaliste prepričan, da svoje delo opravljajo strokovno in zakonito.
Jakob Demšar, Lesce
