»Oblast ima ljudstvo! Vse odločitve morajo na referendum!« Tako vzklikajo v butalski gostilni butalski pomembneži vsakič, ko Butalski zbor, Oblast ali Župan sprejmejo odločitev, ki jim ni všeč. Še bolj sprevrženo, po njihovem mnenju, pa je, če odločitev sprejme sodišče in se pri tem sklicuje, da je sprejeta v imenu ljudstva. Butalski pivci takrat vpijejo, da morajo o takih odločitvah odločati vsi Butalci na referendumu. Le na tak način se ugotavlja volja butalskega ljudstva,
pa naj stane, kolikor hoče. Ampak nastaja problem, ker Butalci kot Butalci nikoli ne razumejo, kaj je za njih bolje. Glasovati za ali proti. Nekateri pri sebi mrmrajo, zakaj sploh imajo Butalski zbor, Oblast in Župana, če morajo
odločati namesto njih, o stvareh, o katerih nimajo pojma? Sploh pa, ker imajo butalsko sodišče, odločali pa naj bi o njegovih predlogih sodb, samo z za ali proti, brez predhodnih ali kasnejših obrazložitev.
Nekaj najbolj domoljubnih Butalcev zahteva, naj se Butalski zbor ukine, saj naj ne bi odločal o ničemer več. Oblast, Župan in Butalsko sodišče
pa naj ne bi smeli dokončno sprejemati nič, ampak samo predlagati. Butale naj bodo brez plačanih politikov. Tako naj predlogi za urejanje butalske žiti in biti prihajajo tudi
od javnosti ali interesnih združenj, o njih pa naj odločajo vsi, na referendumih. Ali bodo vsi razumeli, o čem glasujejo, ni pomembno, važno je samo, da se izrazi njihova volja, ki se šteje za glas ljudstva.
Letno naj bosta dva referendumska dneva, in sicer takrat, ko je največ Butalcev prisotnih, to je 25. decembra in 15. avgusta. Če so že doma, pa naj pridejo še glasovat. Ampak kdo in kdaj naj odloči, o katerih predlogih se glasuje? V posebni kišti v gostilni naj se zbirajo vsi predlogi Oblasti, Župana, Sodišča in javnosti. Hitro so se zedinili, da se glasuje o vseh predlogih, ki so v kišti na Pustni torek ali na Noč čarovnic, ki sta uradna dneva odpiranja. Kratko vsebino naj obrazložijo avtorji predlogov, na enem od obeh navedenih dni. O tem, kateri predlog naj bo izbran za glasovanje na katerem od obeh referendumskih dni, naj bo odvisno od veščine predlagatelja, da prepriča prisotne Butalce, tudi z našemljenostjo, plačilom in izborom hrane in pijače, ki se pije in je na ta dva butalska praznika.
Demokracija bi z opisanimi postopki doživela edinstven razvoj, ne samo v Butalah, ampak tudi širše. Imeli naj bi vso butalsko javnost vključeno v zakonodajne postopke in znebili naj bi se vseh poklicnih politikov, da o kritju njihovih plač, nagrad in stroškov sploh ne govorimo.
Je pa Župan Butalce vprašal, ali naj bi potem imeli še Župana in butalsko Oblast. Oziroma če jo bodo imeli, ali bo voljena na volitvah ali imenovana v gostilni? Brihtni Butalci pa takoj v en glas: »Oboje bomo še imeli, samo plačani ne bodo iz butalske blagajne. Ustoličili jih bomo na volitvah, ki bodo vsakega 29. februarja. Tisti Butalci, ki bi želeli postati župani ali velmožje, bodo morali to sporočiti en teden pred dnevom volitev v gostilni.« Ambient gostilne je pravšnji za potrjevanje kandidatur, saj le tam volivci lahko spoznajo, koliko je težak kakšen kandidat. Le zneski za kampanjo, hrano in pijačo, samohvala in nakladanje naj bi Butalcem dali pravo sliko in podporo posamezniku. Cilj kandidatov v Butalah naj bi bil naziv voljene funkcije, tudi če ni plačana. Šteje biti izvoljen Butalec in kot tak pomembnež imeti možnost oddajati predloge v kišto.
Butalsko sodišče naj bi ostalo. Sodniki naj se izžrebajo izmed Butalcev, ki se prijavijo in imajo opravljen butalski trgovski izpit iz tehtanja. Sodnik naj bi, po tehtanju papirjev, izjav in dokazov nasprotnih strank, pripravil predlog sodbe, odločilo pa naj bi ljudstvo na referendumu, z da ali proti.
Tako naj bi bil dosežen svetovni vrhunec demokracije, ker bi o vsem odločalo ljudstvo, dvakrat na leto, čeprav bi bilo morda določene predloge koristno sprejeti takoj ali vsaj hitro, toda volja ljudstva pri tem prevaga. V Butalah se ne hiti, ampak razmišlja.
Tomaž Šumi, Lesce
