Golobova vlada je na sam predvečer 17. maja ukinila nacionalni praznik Dan spomina na žrtve komunizma, ki ga je uvedla Janševa vlada v odhajanju v letu 2022. Bivši predsednik Borut Pahor je takoj protestiral, Janša pa celo grozil z nasiljem.
Ukinitev praznika, tik pred pred prvim praznovanjem spomina na žrtve komunizma, je razumljiva. Zadnje dni pred 17. majem je postalo vedno bolj jasno, da bo to spominjanje velika žalitev resničnih žrtev komunizma. Resnične žrtve komunizma so bili veliki domoljubi ali antifašisti, ki se niso omadeževali s sodelovanjem z okupatorjem. Nacionalni praznik spominjanja na izdajalce domovini je nesprejemljiv. Tudi danes mora biti sporočilo Slovenije jasno in nedvoumno – vsi domači sodelavci morebitnega bodočega okupatorja bodo obsojeni na smrt. Žrtve za domovino in izdajalci domovine niso vredne enakega spomina države. Jugoslovanski državljani, ki so se v uniformi okupatorja borili do konca vojne na strani okupatorja, so bili vnaprej seznanjeni, da jih čaka smrtna kazen. Kralj Peter je jeseni 1944 še zadnjič pozval vse jugoslovanske državljane, ki so služili okupatorju, da se nemudoma pridružijo njegovi Jugoslovanski vojski (JA), ki jo je vodil predsednik njegove vlade in vrhovni komandant JA Josip Broz Tito. Tako bi bili deležni amnestije vsi razen tistih, ki so zagrešili hude vojne zločine.
Zajeti domobranci bi lahko bili ustreljeni po naglem vojaškem postopku, a zmagovalci so spoštovali demokratične standarde. Vse mladoletne domobrance so izpustili. Vsi ostali, ki so na zaslišanju priznali prostovoljno služenje okupatorju, so bili po zakonu Kraljevine Jugoslavije avtomatično obsojeni na smrt. Ti domobranci so sokrivi za mučeniško smrt 12.000 slovenskih domoljubov, ki so umrli v fašističnih in nacističnih taboriščih. Če bi vojna trajala še leto dni, bi umrlo vseh 65.000 Slovencev, ki so jih domači klerofašistični izdajalci obsodili na smrt brez vsakršnega sodnega ugotavljanja krivde. Teh 12.000 taboriščnikov je umiralo mesece v stradanju, mrazu in mučenju pri končni teži 35 kg. Grožje Angloameričanov z napadom zaradi jugoslovanske okupacije ozemlja suverene države Italije junija 1945 so domobrance obvarovale počasne mukotrpne smrti, kakršno so oni namenili svojim žrtvam.
Tudi datum 17. maj za praznik spominjanja na žrtve komunizma je popolnoma neprimeren. Pobiti Romi 17. maja 1942 so žrtve vojne in ne komunizma, saj je jasno, da noben vojaški poveljnik uporniške vojske ne bo dopustil niti najmanjše možnosti, da ga bodo Romi hote ali nehote izdali. Poboj Romov je vojaško dejanje, enako vsem drugim, ki so jih izvajali Angloameričani. Tudi atomska bomba nad Hirošimo ima svojo vojaško upravičenost. Tisto, kar so lahko zločini proti človeštvu, pa je namerno in planirano masovno pobijanje civilistov, ki so ga izvajali Angleži s strateškim bombardiranjem nemških mest. V nebo vpijoč zločin pa je bombardiranje Nordhausna 3. in 4. aprila 1945, ki ga je izvedla RAF samo par dni pred ameriško okupacijo celotne Turingije. General Harris in Churchill sta načrtno iz maščevanja pobila 10.000 otrok, žena in starcev ter 1250 političnih taboriščnikov iz vse Evrope. Po Janševih merilih bi morali v EU razglasiti nacionalni praznik Dan spominjanja na žrtve angleškega zločinskega imperializma. Po merilih Janše in tudi nekaterih slovenskih ustavnih sodnikov je Churchill vojni zločinec.
Vlada Goloba bi storila veliko bolje, ko bi razglasila nacionalni praznik Dan spominjanja na žrtve nacizma, fašizma ter slovenskega klerofašizma in komunizma. Mogoče je primeren datum 6. april, ki zaznamuje datum napada nacifašističnih držav na Jugoslavijo in začetek vse tragedije slovenskega naroda.
Boris Nemec, Šempeter pri Gorici
