Martina Lipnik je 26. junija v Dnevniku v svojem pismu z naslovom »Divji kostanj pred Dramo bodo odstranili« citirala članek Mihe Turka z dne 21. 6: »Prvi korak prenove stavbe SNG Drama bo podrtje divjega kostanja, ki stoji pred njo. Podrli ga bodo, preden se začnejo arheološka izkopavanja, kar naj bi se zgodilo v kratkem. Razmišljali so o presaditvi drevesa, kar pa bi bilo izjemno drago.« Med drugim je Lipnikova zapisala, da bi »v pravilnih postopkih načrtovanja moralo biti drevo zaščiteno in zavarovano tako, da ostane. Tako smo postopali včasih. Če to ni urejeno, je treba popraviti načrte.« S cenjeno strokovnjakinjo se strinjamo v celoti.
O ohranjanju dreves preberemo na spletni strani MOL »Skrb za mestno drevje«, kjer piše: »V MOL se trudimo, da bi ohranili vsako drevo.« In nadaljujejo o številnih koristih dreves. Ali je bil podeljeni naslov »»Ljubljana - zelena prestolnica Evrope« le pesek v oči, predvsem občanom?
Občani se zavedamo, kaj nam pomenijo stara drevesa – tudi za ptice in druge živalice – predvsem v poletni vročini na razbeljenih mestnih površinah. V zadnjih letih se v Ljubljani zelo mačehovsko ravna z drevesi, da ne omenjamo zadnjega obsežnega poseka dreves v Tivoliju. Sprašujemo se, kje so mestni arboristi, da dovoljujejo tako drastične »usmrtitve« dreves. Kje so okoljevarstveniki in iniciative, ki bi morali dvigniti svoj glas? Vsako zdravo drevo šteje!
Zadnje čase so mediji polni opozoril o podnebnih spremembah, za katere naj bi bilo krivo kmetijstvo, živinoreja, avtomobili itd. Ne smemo mimo pomena dreves in vpliva na klimatske spremembe. Dne 20. junija letos je bila na TV SLO 1 ob 13.30 uri oddaja o življenju dreves, podprta z raziskavami inštitutov posameznih držav, v kateri smo slišali, da klimatske spremembe povzroča predvsem posek dreves. Na svetovno klimo vpliva v veliki meri njihovo uničevanje v amazonskem deževnem gozdu.
Tudi na spletni strani Greenpeacea 4. avgusta 2020 beremo: »Amazonski pragozd je ključni element svetovnega podnebja. Veliko CO2 je shranjenega v zemlji in drevesih. Ampak če gozd ne bo mogel več absorbirati CO2 ali ga ponovno sproščati, se bo Zemlja segrela še bolj. Podnebna kriza bo takrat postala neizbežna.«
Vemo, da je vsako zdravo drevo pomembno v življenju ljudi in živali, ker so s svojo veliko krošnjo neprecenljiva. V Ljubljani se sadi veliko mladih dreves, kar je prav in hvalevredno. Vendar se je posekalo tudi veliko zdravih starih dreves brez truda ohranitve, saj bi lahko še vrsto let plemenitila mestni zrak in opravljala svojo dragoceno nalogo za vse nas.
Marinka Kurilić, Ljubljana
Alenka Bizjak, Ljubljana
Andrej Aplenc, Ljubljana
