Sem dolgoletna bralka Dnevnika, kar pomeni, da mi je časopis v glavnem všeč. Za pričujoče pismo pa sem se odločila, ker opažam, da se v mediju uveljavlja način bolj poglobljenega poročanja, torej z imenovanjem odgovorne uradne osebe in izčrpnim poročanjem o neopravljenih ali slabo opravljenih uradnih dejanjih, kot je bilo to v zadevi odvzema krav. Če pustimo ob strani pomislek, da inšpekcijski postopek še ni končan in da bralci Dnevnika nismo od včeraj in vemo, zakaj so blatne krave postale osrednja točka razprav po vseh medijih in v državnem zboru, moram priznati, da sprejemam takšno poročanje kot pozitivno spremembo. Močno upam, da bo tako natančen način poročanja z navedbami imen odgovornih oseb postal standard novinarskega poročanja (vsaj v Dnevniku) in da bomo zaradi vztrajanja novinarja (vsa pohvala raziskovalnemu delu), ki je zgodbo začel, izvedeli tudi njen razplet.
Tako glede krav kot tudi v primeru Darsa. Zato v velikem pričakovanju čakam na nadaljevanje zgodbe o 700.000 evrih za nepotreben vmesnik in nato poimensko navedbo vseh odgovornih oseb, ki so na Darsu pripravile vsebino razpisa, izbrale dobavitelja, podpisale ustrezne sklepe o izbiri in podpisale pogodbo. Tako kot veterinarska inšpektorica v primeru odvzema krav morajo tudi vsi uslužbenci Darsa spoštovati zakonodajo in opravljati svoje delo v skladu s pravili stroke. Če niso dovolj strokovni, potem se jim ne sme več zaupati tako zahtevnih opravil, če je vmes še kaj drugega, pa naj se izvedejo ustrezni postopki. Z veseljem pričakujem, da bomo tudi v zgodbi o zapravljenih 700.000 evrih izvedeli ugotovitve pristojnih organov notranje kontrole/inšpekcije/revizije in njihovo ukrepanje.
Če namreč primerjamo višino ocenjene škode v obeh primerih, je jasno, da je v primeru Darsa oškodovanje javnih sredstev vsaj desetkrat večje, kot je vrednost odvzetih krav, ki se lahko vrnejo lastniku, zapravljeni denar pa ne. Če bomo lahko bralci v vseh odmevnih oškodovanjih javnega denarja izvedeli, kdo so tisti uradniki, ki podpisujejo odločbe in pogodbe, bo to zagotovo ukrep, ki bo odvračal od takšnega ravnanja, torej bo deloval kot učinkovita specialna in generalna prevencija. Samo s transparentnostjo in odgovornim delom na vsakem delovnem mestu, zlasti pa tam, kjer se upravlja z javnim denarjem, si lahko zagotovimo gospodarsko stabilno, socialno in pravno državo. Novinarji s poročanjem opravljate težko, a izredno pomembno vlogo, zato bralci vaše delo cenimo in podpiramo.
Živa Drol Novak, Ljubljana
