Vanja Brkić v članku z zgornjim naslovom (Dnevnik, 21. septembra) podaja kritične pripombe strokovne javnosti in Koalicije za trajnostjo prometno politiko na javno razgrnitev občinskih načrtov za urejanje cest okoli bodočega javnega potniškega centra (PCL), ki jih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo razgrnilo v sklopu predhodnega postopka. V postopku bo ministrstvo odločalo, ali bo Mestna občina Ljubljana (MOL) morala opraviti presojo vplivov na okolje. Preseneča, da bo ministrstvo za okolje odločalo na podlagi načrtov MOL za urejanje cest, ali bo MOL morala opraviti presojo vplivov na okolje. Področje PCL niso samo ceste z avtobusi in 3700 stacionarnimi avtomobili ter pretočnim prometom skozi Fabianijev obroč mimo PCL. Na okolje vpliva predvsem železniški tovorni promet, pa tudi potniški železniški promet skozi PCL. Vplive na okolje je treba obravnavati celostno, vključno z racionalizacijo uporabe energije.

V času velikih podnebnih sprememb bi morala MOL iskati soglasje ministrstva za okolje podnebje in energijo za odstranitev ne samo posameznih dreves kot v primeru kostanja ob Drami, temveč predvsem za najavljeno podiranje drevoredov v sklopu PCL na Linhartovi cesti in na tržnični ploščadi na Vodnikovem trgu. Zakaj proti tem brez dvoma nezakonitim nameram, ki drastično vplivajo na življenje občanov, ministrstvo ne reagira? Dr. Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je že maja 2018 opozorila na zdravju škodljiv hrup in onesnaženje zraka, ki je bil že takrat najpomembnejši vzrok prezgodnjih smrti v Ljubljani.

Večina avtobusov mednarodnega in medmestnega prometa prihaja v Ljubljano na Fabianijev obroč in avtobusna postaja bi morala biti navezana direktno na Fabianijev obroč na Masarykovi ulici. A ker prostora ob Masarykovi ulici ni, so odgovorni odločili, da bo nova avtobusna postaja ob Vilharjevi ulici, do tja pa bo vodila »pentlja« od Masarykove na Dunajsko cesto po Vilharjevi cesti na avtobusno postajo in nazaj na Fabianijev obroč skozi Šmartinski podvoz, kar podaljšuje pot in čas potovanja ter poveča emisije škodljivih toplogrednih plinov in večjo porabo energije (goriva, elektrike). In ker so Slovenske železnice prodale zemljišče, preko katerega potekajo tiri tovornega in potniškega prometa na zahodu Madžarom (Emonika), na vzhodu pa Slovakom (Vilharia), še preden je izdelan državni prostorski načrt, je bil prostor za novo avtobusno postajo omejen.

Projekt nove avtobusne postaje, ki ga je zasnoval projektant Situle, biro Bevk Perović decembra 2021, je vseboval le 34 peronov od potrebnih 51. Slovenske železnice so zato junija 2023 podale predlog izgradnje še ene avtobusne postaje ob Masarykovi cesti (južna avtobusna postaja) z dvanajstimi peroni za mednarodne avtobuse, severna avtobusna postaja ob Vilharjevi cesti pa bo namenjena primestnim in regionalnim avtobusom. Projektanti Slovenskih železnic so utemeljili južno avtobusno postajo: »Predlog delitve avtobusnega prometa je utemeljen, ker Masarykova cesta predstavlja del Fabianijevega notranjega cestnega obroča MOL ter s tem nudi dobro povezljivost z ostalimi oblikami javnega prevoza ter omogoča časovno in prostorsko prekrivanje vrste avtobusnega prevoza med seboj, komunikacija potnikov med terminaloma pa bo nekje v bližini.«

Skratka popoln kaos, saj prestopajo potniki primestnih in regionalnih linij ne samo na LPP, temveč tudi na mednarodne avtobusne linije in na železniški potniški promet in obratno, vse preko ploščadi nad železniškimi tiri ali podzemnih podhodov. Južni in severni avtobusni terminal skupaj bosta imela 46 peronov, ostale manjkajoče perone pa bodo razpršili, kjerkoli bo mogoče. Kako bo porast potnikov v bodoče vplivala na južni in severni terminal, ki že sedaj skupaj ne dosegata zahtevanih 51 peronov, študija ne pove, poda pa napoved prometa za obdobje 2023–2050: medkrajevne linije 30.070.000 potnikov, mednarodne linije 288.000 potnikov ter predvidena 50-odstotna rast za vse linije do leta 2050.

Že leta 2009 so nemški konzultanti Vepro & Vössling izdelali projekt poglobitve železnice skozi PCL. Novembra 2020 je bil podpisan sporazum med vlado in MOL o poglobitvi tirov skozi PCL. 10. 9. 2021 je minister Jernej Vrtovec zatrdil, da je poglobitev notranjske proge v središču mesta še vedno v državnih načrtih, pa tudi naš takratni mestni urbanist Janez Koželj nam je koncem leta 2022 sporočil, da so še vedno odprte vse alternative poteka prog v LŽV (Ljubljansko železniško vozlišče) in tovornega železniškega in potniškega prometa skozi PCL, tudi obvoznica in poglobitev, ter da je še vedno čas tudi za referendum.

S poglobitvijo železniških tirov skozi potniški center se združita severna in južna Ljubljana. Ljubljana postane mesto v enem nivoju, prihrani se denar za nepotrebne investicije. Pentlja na Vilharjevo ulico ni potrebna. Čas potovanja avtobusnih potnikov se skrajša vsaj za petnajst minut, pot pa za dober kilometer. Odpadeta podvoz pod Dunajsko cesto in Šmartinski podvoz. Potnikom avtobusne in železniške postaje ni več treba vlačiti prtljage v prvo etažo preko železniških tirov in se od tam spet spuščati na nivo okolice. Nista več potrebna južni in severni terminal, dovoz in izvoz avtobusov je iz in na Masarykovo ulico na nivoju Masarykove ulice. Število avtobusnih peronov ni omejeno in se po potrebi širi.

Kar se tiče obvoznice za železniški tovorni promet, so vsi akterji soglasni: obvoznica je potrebna, zgraditi jo bo treba prej ali slej. Projektiranje in izvedba južno-vzhodne obvoznice ne moti cestnega in železniškega prometa skozi območje PCL.

Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana

Milan Kovač, u. d.i. a., Ljubljana