Je Jevgenij Prigožin res moral umreti, se v tem trenutku sprašuje ves svet, sploh pa predstavniki varnostnih sistemov in tajnih služb. Moje mnenje je, da je letalo pokončala raketa z radarjem nevidnega letala, in če ni slučajnega videoposnetka dogodka, se prava resnica ne bo izvedela nikoli. Ne verjamem namreč, da bi bil Prigožin Putinova tarča, ker se mu je uprl oziroma ker sta se kot prijatelja močno razšla, ampak mogoče zato, ker je zoper Putina razpisana mednarodna tiralica in bi Prigožin v odkup svojih grehov na sojenju lahko nastopil kot glavna priča. To pa ne bilo dobro za marsikoga, tudi za vpletenost drugih varnostnih sistemov.
Vemo pa iz bližnje zgodovine balkanske vojne, če jo tako imenujem, da je mednarodni kazenski sistem na zatožno klop spravil skorajda vse akterje te vojne in jih tudi kaznoval. Tu govorim o Miloševiću, Karadžiću itd, vsi ti primeri so javno znani. In tu gre pohvaliti mednarodni kazenskopravni red.
Res je, pravni mlini meljejo počasi. Kot sem v prispevku pred dnevi v Dnevniku pod naslovom Pravo deluje napisal, se je zdaj ponovilo sojenje zoper Danila Radovanovića, majorja, poveljnika 1. bataljona vrhniške tankovske brigade, ki je imel junija 1991 nalogo zavzeti Brnik. Radovanović je bil namreč leta 1992 zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Šele kasneje je bilo delovanje bataljona ocenjeno kot vojno hudodelstvo in je bila za Radovanovićem razpisana tiralica.
Pred seboj imam dva ključna dokumenta s podpisom načelnika štaba 1.OKBR podpolkovnika Nikole Bobića, kjer marsikaj piše v Radovanovićevo breme in še v breme koga drugega. Seveda bo moral Danilo Radovanović na sojenju jasno povedati, ali je samoiniciativno pri nalogi zavzetja brniškega letališča »gazil« vse pred seboj, ali pa mu je to nekdo ukazal. Ko sem si osebno ogledal »pregaženo« službeno vozilo milice na Brezovici, mi je bilo jasno, da se gre zares. Kot Vrhničan sem vedel za vsakogar, v katerem tanku je kdo sedel in kakšno funkcijo je opravljal. To so bili moji sosedje, naši otroci so skupaj hodili v šolo in vrtec, da ne naštevam. Pregažena stoenka milice je predstavljala v tistem trenutku odnos JLA do slovenskega varnostnega sistema.
Nedvomno dejstvo je, da se je z Radovanovićevim bataljonom pričela vojna na Balkanu, saj ustaviti tako bojno moč in jo spraviti nazaj v vojašnico na simbolni ravni je bilo skoraj nemogoče. Bi pa Radovanović na Brezovici pred službeno stoenko milice, ki je bila prva v prvi barikadi, ki jo je uspelo napraviti slovenski milici, lahko ustavil svojo agresorsko kolono, izstopil iz tanka in bi glasno dejal: »Danilo Slovencev ne bo 'gazil'!« In major Danilo Radovanović bi bil »car«. Pa kako malo je bilo treba ...
Vid Drašček, Vrhnika
