V četrtkovi Tarči (14. 9. 2023) na RTV SLO je predstavnica stranke SDS Jelka Godec s samoizpraševanjem oziroma z izjavami, da ulica diktira sprejem zakonov v parlamentu, dvignila temperaturo netolerance s primitivno tezo, ki bi zadovoljila Ruparjeve upokojence in vodjo svoje stranke, ne pa večine gledalcev. Izjavila je: »Poleg tega je strahotno to, kar ste danes vprašali. Ali se stranke strinjajo z zakonom, ki ga je predlagal Glas ljudstva? Kdo vodi to vlado? Ali to vlado vodijo NVO-ji (nevladne organizacije) z zakoni z ulice, ki jih prinašajo v državni zbor in jih posvoji koalicija? Ali to državo vodi sedanja vlada? In mi imamo zakone, ki so prišli od zunaj. Torej ne s strani vlade, ampak s strani NVO-jev. In v bistvu to državo, državni zbor in konec koncev vlado vodijo NVO-ji.«
Takšno sprenevedanje in hinavščina sicer nista nič novega v naši politiki. A vendar bi bilo umestno, da se navedena poslanka seznani z ustavo in veljavno zakonodajo. Državljani imamo pravico soupravljati državo z volitvami, na katerih izberemo svoje izvoljene predstavnike. Tudi žal takšne, ki zavirajo razvoj in sobivanje. To je pač »demokratično« in kaže le na to, da nismo vsi enakega mišljenja. A vendar naj dodam, da se državljani z izvolitvijo svojih predstavnikov v državni zbor nismo odpovedali oziroma odrekli svojim ustavnim in zakonskim pravicam glede tega, da izražamo tudi svoja mnenja in s podpisi oziroma oblikovanjem svojega predloga zakona neposredno konkretiziramo svoja stališča. To bi dolgoletna poslanka sicer že morala vedeti. Z omalovažujočim govorom o diktatu ulice je verjetno poskusila malo prestrašiti gledalce o »rušenju pravne države.« Zadeve pač ni dokončno pojasnila. No, ne glede na vse naj le omenim, da takšna avtokratska ravnanja, kot so bila v času prejšnje »ljubljene« vlade, vsekakor niso doživela splošnih ovacij na volitvah in referendumih.
Sicer pa je res, da nekatera pričakovanja, zahteve in potrebe ljudi niso in očitno tudi ne bodo izpolnjene. Katera vprašanja konkretno, je razvidno iz rezultatov zunanje politike, pa tudi iz težav v gospodarstvu, zdravstvu, begunski oz. azilni politiki, volilni zakonodaji, itd.
In tu ima Jelka Godec enako mišljenje kot verjetno veliko »svobodnjakov« v koaliciji. Dve leti je bilo premalo za SDS in NSi, da bi dokončno uničili institucije. Pa so bili na tako »dobri avtokratski poti«. Tudi sedanji svobodnjaški koaliciji je očitno eno leto premalo. A tudi ves mandat morda. Ja, menda bi potrebovali kar dva mandata?! Torej se ta enotnost v nesposobnosti do potrebnih in obljubljenih zavezujočih sprememb kaže kot skupna točka skoraj vseh koalicijskih in opozicijskih politikov. Vsi so enotni v le tem, da bi še malo vladali.
Pa če samo omenim, da v enem letu otrok konča razred ter napreduje miselno, izkustveno, čustveno in še kako drugače, potem mi ni jasno, kako vsi ti politiki skupno rabijo toliko let oz. razredov, da nekaj rešijo ali naredijo. Razen če ne ponavljajo in hodijo vedno v isti razred.
No, pravzaprav mi je jasno. Ko pa je tako lepo vladati. Se pa tudi sam sprašujem, zakaj morajo pristojni toliko časa usklajevati, preučevati, potrjevati in zavračati predloge, ki so dani v postopek sprejema predpisov. Pa četudi so pobude s strani državljanov oz. volivcev ali »celo« s strani Glasu ljudstva. To pisanje je kritika vsem sedanjim in preteklim oblastnikom, ki so neobčutljivi in ne vidijo koraka naprej. Predvsem oz. tudi na področju spremembe sistemske volilne zakonodaje, ki bi dajala večjo odločevalsko težo volivcem in ne strankokraciji. No, pa »prosto po Jelki Godec«, tudi tu so predlogi ulice (berite pravnih strokovnjakov) že pripravljeni, a očitno niso nikomur všeč, da bi jih obravnavali in še manj sprejeli. »Ni časa!« Ja, tudi to je »demokracija«. Samo nikar naj nihče ne misli, da smo ljudje preveč kratkega spomina. Čas do volitev hitro mine.
Miloš Šonc, Grosuplje
