V zadnjem času je med upokojenci precej završalo, posebej pri tistih, ki smo bili upokojeni med leti 2013 in 2020. Nam je bila odmerjena pokojnina v višini 57,25 % od dolgoletne zaporedno izplačane plače. V intervjuju, ki ga je dal za časopis Večer direktor ZPIZ Marjan Papež, je izjavil, da se tega zaradi različnih upokojitvenih pogojev ne da izračunati. Jaz sem mnenja, da to lahko vsak izračuna, ki obvlada procentni račun. Pojavljajo se tudi vprašanja, koliko bi stala poprava krivic upokojencem, ki smo bili upokojeni z odmernim odstotkom, ki je nižji od 63,5 %. Napravil sem izračun na podlagi podatkov o povprečnih pokojninah v Sloveniji. Natančne izračune lahko pripravi ZPIZ ali pa ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in druge možnosti, saj razpolagajo z ustreznim strokovnim kadrom in z natančnimi podatki.
Kolikšna je cena poprave krivic, ki jo je upokojencem povzročila zakonodajna veja oblasti? Država je pospešila izvajanje zakona ZPIZ-2G, zato se je moškim in ženskam odmerni odstotek izenačil že s 1. 1. 2023, čeprav je bila v zakonu predvidena postopna izenačitev do leta 2025. Iz tega razloga se je število oškodovancev z okoli 90 tisoč znižalo na okoli 75 tisoč prizadetih oziroma na okoli 12 % vseh upokojencev.
Pri izračunu sem upošteval povprečno slovensko pokojnino, ki je za leto 2022 bila dobrih 780 evrov. Za 75 tisoč oškodovanih upokojencev to predstavlja okoli 58,5 milijona evrov na mesec. Če bi odpravili krivice vsem, ki smo bili upokojeni z odmernim odstotkom, nižjim od 63,5 %, bi bili prejemki za oškodovanih 75 tisoč upokojencev dobrih 64 milijona evrov na mesec. Razlika je na mesečni ravni dobrih 5,5 milijona evrov ali okoli 67,5 milijona evrov na letni ravni, kar predstavlja slabih 10 % od dokapitalizacije, ki jo je vlada Roberta Goloba izvedla v HSE.
Izdatek ni tolikšen, da tega ne bi bilo mogoče, skoraj neopazno, izvesti. V parlamentu obstaja enostavno premalo politične volje po eni strani, po drugi strani pa direktor ZPIZ podaja zavajajoče izjave v intervjujih, da je to nemogoče izračunati.
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi
