Štopanje kot oblika prevoza je bilo mladim desetletja blizu, tudi v Sloveniji, kjer je bilo štoparje mogoče videti na vpadnicah. Danes ni več tako, štoparjev je občutno manj, razlog pa (tudi) razvoj spleta, prek katerega se ljudje po različnih portalih dogovorijo za prevoz. A ta ni več brezplačen, bistvo štopanja pa je bilo in je še vedno, da do cilja prideš, ne da bi porabil en sam evro. V nekaterih državah so štoparjem naklonjeni, marsikje pa jim niso. Po urbani legendi štopanje podpirajo vozniki v državah Beneluksa, brez večjih težav je prevoz mogoče dobiti tudi v Romuniji, kjer pa je zanj treba plačati, in sicer toliko, kolikor stane vozovnica za avtobus. Tudi Nemci, Poljaki in Turki rade volje ustavijo vozilo in poberejo štoparja. Vlada pa nekakšno splošno pravilo: manj ko imajo denarja, prej ti bodo pomagali. Še več, ne bodite presenečeni, če vas bo v Turčiji voznik povabil domov na prigrizek. Po drugi strani za nočno moro štoparjev veljajo Italija, Španija in tudi skandinavske države, posebno previden pa je treba biti v Izraelu. Z razlogom, dvignjeni palec namreč pomeni podobno kot pri nas iztegnjeni sredinec.

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo