Človek seveda lahko skrbi za svoje zdravje, za telesno in duševno če že ne blagostanje, pa vsaj za znosno stanje. Ampak v določenih situacijah – recimo okrevanje po bolezni ali fizični poškodbi – lahko opazimo, da telo pravzaprav najbolje poskrbi samo zase, pri čemer mu sicer lahko tako ali drugače pomagamo oziroma mu moramo to omogočiti, a glavnino dela opravi telo samo.
- 12.12.2022 – prof. dr. Marko Stabej, jezikoslovec in pedagog - redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. - dnevnikov kolumnist
//FOTO: Bojan Velikonja
Jezikolumna: Dopustno celjenje jezika
Človek je živ organizem, dokler ne umre. Prehod med biti in ne biti sicer ni zmeraj popolnoma jasno določljiv. Zlasti v pozni starosti, ki je je med nami vse več, se lahko pojavi razdružitev usklajenosti duha in telesa. Zdrav duh v zdravem telesu je sicer ideal te usklajenosti, a žal so možne tudi druge kombinacije: nezdrav duh v zdravem telesu in zdrav duh v nezdravem telesu. V pozni starosti je to pravzaprav bolj ugasnjen duh v delujočem telesu in živ duh v odpovedujočem telesu.
Priporočamo
Prijava
Še nimate računa? Ustvarite račun
×
![]()